Videonadzor parkirnega mesta + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.06.2021 Številka: 07121-1/2021/1134 Kategorije:Pravne podlage, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje glede videonadzora na parkirišču. Pojasnjujete, da želi eden izmed (treh) etažnih lastnikov postaviti kamero za nadzor prostora, kjer parkira svoje vozilo (gre za parcelo v lasti drugega etažnega lastnika, na kateri pa imate vsi lastniki vpisano služnostno pravico za parkiranje). Na nadzorovanem prostoru se redno gibljejo tudi druge osebe (otroci, sosedje, osebe ki dostopajo do lope, oz. do enega od stanovanj). Sprašujete naslednje: - ali sosed potrebuje pisno soglasje za namestitev kamere ter ali morajo soglasje podpisati solastniki, ki imajo v lasti vsaj 70% nepremičnine; - ali je potrebno pridobiti tudi soglasje sosedov (v sosednjih nepremičninah), glede na to, da lahko nevede zaidejo v območje videonadzora; - ali je potrebno označiti, da je območje pod videonadzorom; - ali morajo imeti dostop do posnetkov vsi etažni lastniki; - koliko časa je dovoljeno hraniti posnetke. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati, zato vam v okviru nezavezujočega mnenja podajamo zgolj splošne usmeritve in priporočila. Uvodoma pojasnjujemo, da glede videonadzora še vedno veljajo določila ZVOP-1, ne glede na sprejetje Splošne uredbe. ZVOP-1 eksplicitno ureja poleg splošnih določb (74. člen) le videonadzor dostopov v uradne službene oziroma poslovne prostore (75. člen), videonadzor v večstanovanjskih stavbah (76. člen) ter videonadzor delovnih prostorov (77. člen). Glede na to, da parkirišče ni v skupni lasti lastnikov stanovanj v večstanovanjski stavbi (v tem primeru bi morali biti izpolnjeni pogoji iz 76. člena ZVOP-1, ki ureja videonadzor v večstanovanjski stavbi, med drugim tudi pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev), je videonadzor takšnega parkirišča dopustno izvajati ob soglasju lastnika parcele pod pogojem, da za izvajanje takšnega videonadzora obstaja katera od pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe: - privolitev (točka (a)), - sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), - zakon (točka (c)), - zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)) - izvajanje javne naloge (točka (
- e)v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1). - zakoniti interesi, za katere si prizadeva upravljavec (točka (f)). V kolikor bi torej vaš sosed pridobil privolitev lastnika, bi se eventualno v opisanem primeru kot pravna podlaga za izvajanje videonadzora parkirišča lahko uporabila točka (
- f)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Izvajalec videonadzora bi moral izkazati zakonite interese (npr. varovanje ljudi in premoženja), zaradi katerih je potrebno izvajati videonadzor, poleg tega pa bo moral znati obrazložiti, zakaj nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne svoboščine posameznikov, nad katerimi se izvaja videonadzor (kot navajate npr. otrok, sosedov in stanovalcev). Izvajanje takšnega videonadzora je lahko dopustno v primeru, če so kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če se z videonadzorom nesorazmerno ne posega v posameznikovo pravico do zasebnosti. Zaradi tega mora biti videonadzor usmerjen na točno določen in omejen prostor (npr. zgolj na svoj parkirni prostor), izvajalec videonadzora pa mora izpolniti tudi vse zahteve iz 74. člena ZVOP-1 (na primer objava obvestila o videonadzoru). Soglasje lastnikov sosednjih nepremičnin oziroma služnostnih upravičencev po mnenju IP v tem primeru ni potrebno. Izvajalec videonadzora bi moral poskrbeti tudi za tehnično-organizacijske ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov (na primer glede zavarovanja sistema videonadzora, zavarovanja dostopa do prostora, kjer se hranijo videoposnetki, določiti primeren rok hrambe itd.). Pri določitvi roka hrambe bi moral upoštevati načelo omejitve hrambe (točka (
- e)prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe), ki določa, da se osebni podatki hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da kadar videoposnetki zaradi razloga, s katerim je bil uveden videonadzor (npr. varovanje premoženja) niso več potrebni, jih je treba (varno) izbrisati. Rok hrambe mora izvajalec videonadzora določiti sam glede na konkretne okoliščine, oziroma razloge, zaradi katerih je bil uveden videonadzor. Glede na to, da ne gre za videonadzor skladno s 76. členom ZVOP-1 tudi ni videti razloga, da bi imeli dostop do posnetkov tudi ostali etažni lastniki. Poudariti je treba, da mora izvajalec videonadzora v vsakem primeru presoditi, ali je vpogled oz. uporaba posnetkov povezana z nameni, zaradi katerih je uvedel videonadzor (npr. v dokazne namene v zvezi z namenom varnosti ljudi in premoženja, ker je npr. prišlo do konkretnega dogodka poškodovanja premoženja). Glede obveščanja posameznikov, pa je treba upoštevati tudi določbe Splošne uredbe, ki upravljavcu (oz. izvajalcu videonadzora) nalagajo informiranje posameznikov glede obdelave osebnih podatkov, skladno s 13. in 14. členom Splošne uredbe. Nekaj informacij glede videonadzora si lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora in v že izdanih mnenjih IP, ki so dosegljivi s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop, npr. mnenje št. 07121-1/2020/370 z dne 17.3.2020. V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026