Videonadzor parkirnega mesta + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.02.2022 Številka: 07121-1/2022/171 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. Navedli ste, da je na stanovanjskem objektu, v katerem živite, nameščena kamera, s katero bi naj stanovalka snemala svoj avtomobil. Gre za večstanovanjsko stavbo, kjer sta dvorišče in parkirišče skupna lastnina in se v snemanem predelu tudi sami gibljete, zato vas zanima, ali je kamera nameščena zakonito in na koga se lahko obrnete v primeru kršitve. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Navedeno pomeni, da IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more komentirati utemeljenost oz. zakonitost videonadzora ki ga opisujete, oz. se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal. Podamo vam lahko zgolj splošne usmeritve in priporočila. Glede podobnega vprašanja, kot je vaše, je IP že podal svoje mnenje in sicer mnenje št. 07121-1/2020/370 z dne 16.3.2020. Mnenja so dosegljiva z iskalnikom na www.ip-rs.si/vop. Pojasnjujemo, da glede videonadzora še vedno veljajo določila ZVOP-1, ne glede na sprejetje Splošne uredbe. ZVOP-1 eksplicitno ureja poleg splošnih določb (74. člen) le videonadzor dostopov v uradne službene oziroma poslovne prostore (75. člen), videonadzor v večstanovanjskih stavbah (76. člen) ter videonadzor delovnih prostorov (77. člen). V vseh ostalih primerih mora upravljavec zagotoviti primerno pravno podlago skladno s 6. členom Splošne uredbe (npr. zakoniti interesi skladno s točko (
- f)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe). Skladno z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe, se Splošna uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svojega zasebnega objekta oz. iz svoje zasebne lastnine se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno oz. domačo dejavnost, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja, kot bi naj bilo tudi v primeru, ki ga opisujete. Kot smo poudarili v zgoraj citiranem mnenju, je treba v primeru snemanja površine, ki je v skupni lasti lastnikov stanovanj večstanovanjske stavbe, videonadzor izvajati skladno z 76. členom ZVOP-1. Za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi je potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Videonadzor se lahko v večstanovanjski stavbi uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Izrecno je prepovedano omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke. Prav tako je treba zagotoviti, da se snemajo zgolj skupni prostori in da se ne bo izvajal videonadzor vhodov v posamezna stanovanja. Prav tako je treba upoštevati 74. člen ZVOP-1, ki predpisuje objavo obvestila o videonadzoru in preprečitev nepooblaščenega dostopa do videonadzornega sistema tretjim osebam. Opozarjamo, da je treba pri izvajanju videonadzora upoštevati tudi določila Splošne uredbe, npr. glede zavarovanja osebnih podatkov (24., 25. in 32. člen Splošne uredbe), vodenja evidenc dejavnosti obdelave (30. člen Splošne uredbe), obveščanja posameznikov (13. in 14. člen Splošne uredbe) in pogodbene obdelave osebnih podatkov (28. člen Splošne uredbe). Glede samega zavarovanja osebnih podatkov poudarjamo, da mora upravljavec sprejeti primerne tehnično-organizacijske ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov (na primer glede zavarovanja sistema videonadzora, zavarovanja dostopa do prostora, kjer se hranijo videoposnetki, ureditev dostopnih pravic, določitev primernega roka hrambe videoposnetkov, vodenje seznama evidence dostopa do videonadzornega sistema, itd.). Več informacij o videonadzoru si lahko preberete na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. Sprašujete tudi, na koga se lahko obrnete v primeru nedopustnega snemanja. V kolikor želite podati prijavo v zvezi z domnevnimi kršitvami pri IP, si lahko pomagate z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov (Obrazec ZIN PRIJAVA)«, ki je objavljen na povezavi: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Predlagamo vam, da prijavi priložite čim več informacij, podatkov oziroma dokazil, s katerimi razpolagate glede kršitev, ki jih navajate v dopisu. Ob tem opozarjamo, da bi IP lahko inšpekcijski postopek uvedel le v primeru, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, npr. sama fotografija kamere ni dovolj, saj ne izkazuje, da se videonadzor dejansko tudi izvaja (dokaz bi bil npr. konkreten videonadzorni posnetek ali npr. posnetek zaslonske slike kamere). Četudi videonadzor ne bi predstavljal kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko posameznik svoje pravice uveljavlja pred pristojnim sodiščem. V tem primeru gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20, KZ-1) lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, katerega je potrebno podati na pristojni policijski postaji. V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026