Videonadzor poslovnih prostorov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.07.2021 Številka: 07121-1/2021/1241 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede izvajanja videonadzora delovnih prostorov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP pojasnjuje tudi, da za upravljavca ne obstaja več obveznost, da katalog zbirke osebnih podatkov pošlje IP, mora pa upravljavec voditi evidenco dejavnosti obdelave za določene svoje obdelave osebnih podatkov. Tudi obdelave v okviru videonadzora je tako treba ustrezno evidentirati v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz
- člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Evidenca dejavnosti obdelave se vodi v pisni, vključno v elektronski obliki, vsebuje pa elemente iz prvega odstavka
- člena Splošne uredbe o varstvu podatkov: naziv ali ime in kontaktne podatke upravljavca in, kadar obstajajo, skupnega upravljavca, predstavnika upravljavca in pooblaščene osebe za varstvo podatkov; namene obdelave; opis kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in vrst osebnih podatkov; kategorije uporabnikov, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, vključno z uporabniki v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah; kadar je ustrezno, prenose osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, vključno z navedbo te tretje države ali mednarodne organizacije, v primeru prenosov iz drugega pododstavka člena 49
(1)pa tudi dokumentacijo o ustreznih zaščitnih ukrepih; kadar je mogoče. predvidene roke za izbris različnih vrst podatkov; kadar je mogoče, splošni opis tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov iz člena 32
(1). Obveznosti upravljavcev in obdelovalcev v zvezi z vodenjem evidenc dejavnosti obdelav, ki izhajajo iz Splošne uredbe o varstvu podatkov, je IP podrobno opisal na svoji spletni strani: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/evidenca-dejavnosti-obdelave/. IP nadalje splošno pojasnjuje, da je videonadzor sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov. Videonadzora v delovnih prostorih ZVOP-1 sicer ne prepoveduje, določa pa v
- členu zelo stroga pravila glede njegove vzpostavitve in izvajanja. Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov (za delovne prostore gre šteti vse prostore in površine, kjer zaposleni opravljajo svoje delovne naloge) se tako lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. To pomeni, da mora izvajalec videonadzora v vsakem primeru izrecno ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki bi omogočal, da zaposleni ne bi bili podvrženi snemanju, saj gre za invazivni poseg v zasebnost zaposlenega. Odločanje o nujnosti in potrebnosti uvedbe videonadzora mora torej slediti zgoraj navedenim namenom, upravičenost pa se mora vedno presojati od primera do primera, kar pomeni, da mora biti osnovno vodilo pri uvedbi videonadzora načelo, da se ta uvede takrat, kadar ni na razpolago drugega milejšega ukrepa za dosego teh namenov. Delodajalec sme torej izvajati videonadzor nad zaposlenimi le v primerih in pod pogoji oziroma za namene, ki jih določa ZVOP-
- Pred uvedbo videonadzora se je treba posvetovati tudi z reprezentativnim sindikatom o nujnosti uvedbe takšnega videonadzora, če tak sindikat obstaja. Prav tako je treba zaposlene še pred začetkom izvajanja videonadzora pisno obvestiti o tem, da se bo začel izvajati videonadzor. Nadalje ZVOP-1 v
- odstavku
- člena določa, da se lahko videonadzor izvaja zgolj v tistih delih prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz
- odstavka
- člena. Absolutno prepovedano pa je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Zaradi varstva zasebnosti zaposlenih se mora videonadzor delovnih prostorov tudi s prostorskega vidika omejiti na najmanjši možni prostor, ki še zagotavlja zaščito določenih objektov varstva. Ključno je torej, da se videonadzor izvaja le v tistih delovnih prostorih, kjer je to nujno potrebno za varovanje določene pravne dobrine, in da se izvaja videonadzor delovnih prostorov kot takih, ne pa posameznih zaposlenih, ki v teh delovnih prostorih opravljajo svoje delo. IP nadalje pojasnjuje, da je videonadzor treba izvajati v skladu s splošnimi načeli iz člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Zlasti je treba spoštovati načelo najmanjšega obsega podatkov ter poskrbeti, da bi bili osebni podatki, ki bi se pri tem obdelovali, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Pomembno je namreč, da tudi v primerih, ko se ugotovi, da je pred varstvom informacijske zasebnosti posameznika treba dati prednost varstvu drugih pravnih dobrin, ta prednost ni absolutna, ampak se v navedeno pravico poseže le tako in toliko, kolikor je to potrebno za zavarovanje te druge dobrine. Ob navedenem IP opozarja tudi na obveznosti, ki jih ima upravljavec osebnih podatkov v zvezi z varnostjo obdelave iz
- člena Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma zavarovanjem osebnih podatkov iz
- in
- člena ZVOP-
- Upravljavec mora namreč sprejeti in izvajati ustrezne postopke in ukrepe varnosti oziroma zavarovanja osebnih podatkov, ki jih predvidevajo določbe navedenih členov. IP dodaja še, da so podrobnejše informacije o obveznostih upravljavcev v zvezi z vzpostavitvijo videonadzora dosegljive tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ Prav tako je IP glede videonadzora izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/vop/ S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026