Videonadzor s strani soseda + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.03.2022 Številka: 07121-1/2022/298 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede snemanja s strani soseda. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati zakonitosti in primernosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem inšpekcijskem postopku. IP ob tem opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
- člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS). Pri videonadzoru zasebnih površin gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz
- člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. IP pojasnjuje, da bi v kolikor bi lastnik zemljišča (v konkretnem primeru vaš sosed) snemal zgolj svojo posest, šlo za t. i. obdelavo osebnih podatkov za osebno uporabo, družinsko življenje, oz. druge domače potrebe in v tem primeru pravila Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma ZVOP-1 ne pridejo v poštev. V tem primeru lastniku zemljišča tudi ni treba izpolniti obveznosti, ki jih nalagata Splošna uredba o varstvu podatkov in ZVOP-1, kot je npr. objava obvestila o izvajanju videonadzora. V kolikor kamera soseda snema tudi vaše zemljišče, bi sosed praviloma moral za to pridobiti vašo privolitev. V primeru, da tega ni pridobil, pa kljub temu ne bi šlo za kršitev varstva osebnih podatkov, temveč za kršitev pravice do zasebnosti oziroma osebnostnih pravic, ki je, kot je navedeno zgoraj, zagotovljena s
- členom Ustave RS. IP nadalje pojasnjuje, da je v primeru, ko se dejansko snema zasebno zemljišče druge osebe, pristojnost IP lahko podana zgolj, če obstajajo konkretni dokazi (npr. konkretni videonadzorni posnetek ali posnetek zaslonske slike kamere), da se snema tudi javna površina ali nepremičnine, ki niso v lasti posameznika, ki izvaja videonadzor. Če je temu tako, lahko podate prijavo na IP (podana je lahko tudi anonimno). Pomagate si lahko z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov«, ki je objavljen na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. IP sklepno pojasnjuje tudi, da so na voljo tudi druge oblike pravnega varstva. Snemanje brez vaše privolitve bi namreč lahko predstavljalo poseg v vaše osebnostne pravice, ki jih lahko uveljavljate na civilnem sodišču. Posameznik lahko tako npr. skladno s
- členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631; v nadaljevanju: OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi
- člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Pod določenimi pogoji bi v primeru snemanja brez vaše privolitve lahko šlo celo za kaznivo dejanje skladno s Kazenskim zakonikom (Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21; v nadaljevanju: KZ-1), npr. za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po
- členu KZ-
- Pregon za navedeno kaznivo dejanje se začne na predlog, ki ga lahko vložite pri pristojnem okrožnem državnem tožilstvu ali na policijski postaji. S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026