Videonadzor v šoli - IPRS

Videonadzor v šoli + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.02.2022 Številka: 07121-1/2022/199 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste zaposleni na osnovni šoli. Vsi zaposleni imate ključ, s katerim lahko kadarkoli pridete v šolo ob delovnikih. Na vseh vhodih so nameščene kamere, skupaj z obvestilom, da je objekt pod videonadzorom. V Pravilih šolskega reda je napisano, da so kamere nameščene zaradi varnosti. Pojasnjujete, da ste že nekaj let v sporu z ravnateljem šole in opisujete primer, ko ste vstopili v šolo, jokali in se pred vhodom ter na hodniku pogovarjali s čistilko. Vhod je steklen, zato se vidi tudi na hodnik, kamera pa je usmerjena proti vhodu, ki je vedno osvetljen, ne pa v notranjost hodnika. Čistilka vam je kasneje povedala, da je morala na zagovor, kaj sta se tega dne pogovarjali, saj ravnatelj išče dokaze v zvezi s tožbo, ki ste jo vložili proti šoli. Menite, da vas je posnela kamera ob prihodu, da sta se pogovarjali na hodniku pa je logična ugotovitev, saj so bili razredi že pospravljeni. Veste, da lahko hišnika in ravnatelj spremljajo živo sliko kamer preko telefona, verjetno tudi preko računalnika. Sprašujete, ali je dopustno, da ravnatelj videne posnetke uporabi za potrebe (morebitnega) disciplinskega postopka oz. dokaz glede vašega obnašanja tisti dan ter ali je dopustno, da je morala čistilka na zagovor glede tega, zakaj ste jokali in kaj sta se pogovarjali? Zanima vas tudi, ali lahko od vodstva zahtevate, da želite videti ta videoposnetek ter ali je možno, da so videoposnetek že izbrisali? *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Pojasnjujemo, da glede videonadzora še vedno veljajo določila ZVOP-1, ne glede na sprejetje Splošne uredbe. ZVOP-1 eksplicitno ureja poleg splošnih določb (74. člen) le videonadzor dostopov v uradne službene oziroma poslovne prostore (75. člen), videonadzor v večstanovanjskih stavbah (76. člen) ter videonadzor delovnih prostorov (77. člen). Za vse druge oblike videonadzora mora imeti upravljavec osebnih podatkov primerno pravno podlago skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe. Uvodoma opozarjamo, da bi šola lahko eventualno vzpostavila videonadzor skladno s 75. členom ZVOP-1, ki ureja videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. O izvajanju videonadzora je potrebno pisno obvestiti vse zaposlene v osebi javnega ali zasebnega sektorja, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. Glede roka hrambe peti odstavek 75. člena izrecno določa, da se lahko videoposnetki hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, če zakon ne določa drugače. Opozarjamo, da se lahko videonadzor izvaja zgolj na mestih, kjer je omogočen dostop do uradnih službenih oziroma poslovnih prostorov. Videonadzor hodnikov v šolah pa je mogoč zgolj tedaj, ko so izpolnjeni zakonski pogoji po 77. členu ZVOP-1 in ob upoštevanju, da je videonadzor določenih prostorov načeloma prepovedan (zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih). Nikakor pa ni dovoljeno vzpostaviti videonadzor v celotni šoli oz. vseh njenih prostorih. Dodatno opozarjamo, da je skladno s prakso IP, kakršenkoli prenos žive slike ali dostop do posnetkov izven delovnih prostorov preko mobilnih telefonov, prenosnih računalnikov ipd. nedopusten. Glede uporabe videoposnetkov vas opozarjamo na načelo omejitve namena po (

1. b)točki prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki določa, da so osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni. Uporaba videoposnetkov mora biti torej povezana z nameni, zaradi katerih je bil videonadzor uveden. V primeru, da se izvaja videonadzor zakonito, npr. skladno z določbo 75. člena ZVOP-1, na podlagi katere se lahko videonadzor uvede npr. kot je navedeno zgoraj, zaradi varnosti ljudi ali premoženja, bi lahko upravljavec oz. izvajalec videonadzora posnetke pregledoval (in nadalje posredoval organom pregona) zgolj v primeru, ko bi prišlo npr. do poškodovanja ali odtujitve premoženja ali npr. ogrožanja ljudi oziroma ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Upravljavec mora v zvezi z videonadzorom upoštevati tudi druge določbe ZVOP-1 oz. Splošne uredbe, npr. glede objave obvestila o videonadzoru in preprečitve nepooblaščenega dostopa do videonadzornega sistema tretjim osebam (74. člen ZVOP-1), zavarovanja osebnih podatkov (24., 25. in 32. člen Splošne uredbe), vodenja evidenc dejavnosti obdelave (30. člen Splošne uredbe), obveščanja posameznikov (13. in 14. člen Splošne uredbe) in pogodbene obdelave osebnih podatkov (28. člen Splošne uredbe). Več informacij o videonadzoru si lahko preberete v že izdanih mnenjih IP, ki so dosegljiva na: www.ip-rs.si/vop oz. na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. Glede pravice do vpogleda v videoposnetek, na katerem ste posneti, vam pojasnjujemo, da ima vsak posameznik pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki skladno s Splošno uredbo, ki je opredeljena v 15. členu Splošne uredbe. Prvi odstavek 15. člena Splošne uredbe tako določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca (v vašem primeru od izvajalca videonadzora) dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in informacije, kot so nameni obdelave, predvideno obdobje hrambe, uporabniki osebnih podatkov, itd. Skladno s tretjim odstavkom 15. člena Splošne uredbe mora upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotoviti kopijo osebnih podatkov, ki jih obdeluje. Če se zahtevo za dostop do osebnih podatkov predloži z elektronskimi sredstvi in če posameznik ne zahteva drugače, mu mora upravljavec informacije zagotoviti v elektronski obliki, ki je splošno uporabljana. Pri tem izpostavljamo, da mora upravljavec dele posnetkov, na katerih se nahajajo druge osebe, zamegliti, saj lahko v okviru pravice dostopa prejmete zgolj svoje osebne podatke. Upravljavec se mora na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja in mora v vsakem primeru posredovati informacije oziroma zavrnilni odgovor v enem mesecu po prejemu zahteve. Ta rok se lahko po potrebi podaljša za največ dva dodatna meseca ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev (tretji odstavek 12. člena Splošne uredbe). Dodatno poudarjamo, da je obrazec (Zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki - obrazec SLOP), s katerim si lahko pomagate pri uveljavljanju pravice dostopa dosegljiv na: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Če vam upravljavec v zakonskem roku ne odgovori, lahko pri IP vložite pritožbo zaradi molka. Pritožba pri IP je mogoča tudi zoper zavrnilni odgovor upravljavca, vložiti pa jo je treba v roku 15 dneh od prejema zavrnilnega odgovora upravljavca. Več informacij o pravici do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in glede njenega uveljavljanja je dostopnih tudi na naši spletni strani: https://tiodlocas.si/zelim-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-podatki/. Na vaše vprašanje, ali je možno, da bi upravljavec videoposnetke že izbrisal, pojasnjujemo, da zgoraj citirana določba 75. člena ZVOP-1 v primeru videonadzora uradnih službenih oz. poslovnih prostorov določa maksimalen rok hrambe videoposnetkov in sicer eno leto po nastanku (razen če bi zakon določal drugače). Videoposnetki se lahko torej hranijo do roka poteka hrambe, ki ga mora vsak upravljavec glede na konkretne okoliščine določiti sam, skladno z načelom omejitve hrambe iz (
2. e)točke prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki določa, da se osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da mora upravljavec videoposnetke (varno) izbrisati, kadar zaradi razloga, s katerim je uvedel videonadzor (npr. varovanje premoženja) niso več potrebni, pa za njihovo hrambo ne obstaja druga pravna podlaga. V zvezi z ostalimi vprašanji, ki jih navajate, vam IP skladno s svojimi pristojnostmi žal ne more podati svojega mnenja. Glede dokazov, ki se lahko uporabijo v konkretnih postopkih opozarjamo, da obdelavo osebnih podatkov v npr. disciplinskih in sodnih postopkih določajo procesni predpisi, za nadzor oz. razlago katerih pa IP ni pristojen, zato vam predlagamo, da se z vprašanji obrnete neposredno na pristojni organ, npr. pristojno sodišče. V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
3. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026