← Slovenija

Videonadzor v bloku - vhod v hišniško stanovanje - IPRS

Videonadzor v bloku - vhod v hišniško stanovanje + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.08.2007 Številka: 0712-752/2007/4 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Spoštovani! Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju: Pooblaščenec) v e-sporočilu navajate, da denacionalizacijski upravičenci, ki so pred nekaj leti dobili vrnjen objekt, redno izvajajo represivne ukrepe na vseh področjih, med drugim tudi postavljajo video kamere na dvorišču. Ti lastniki sedaj želijo postaviti kamere tudi na hodniku, kar je glede na zakon dopustno, vendar po Vašem mnenju postavitev kamere nad vašimi vrati ni sprejemljiva. Živite namreč v približno 100 let starem objektu in kopalnico od stanovanja loči skupni hodnik. Če želite ponoči na stranišče se morate obleči, ker Vas nadzoruje video kamera. Navajate še, da lastniki o svojih namenih niso obvestili najemnikov, ampak so samo pričeli s postavitvijo instalacij po celem objektu, ker po njihovem mnenju kot lastniki niso dolžni sporočiti ničesar, po Vašem mnenju pa to ne drži, glede na to, da je njihov objekt namenjen oddajanju stanovanj. Pooblaščenec je z vidika pristojnosti, ki jih ima po
  3. členu Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A), preučil Vašo zadevo in Vam, na podlagi
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS-A in 67/07; v nadaljevanju: ZVOP-1), podaja sledeče neobvezno pravno mnenje. Varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave Republike Slovenije človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
  6. členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Krovni oziroma sistemski zakon je ZVOP-1, ki je glede izvajanja videonadzora tudi specialni oziroma področni zakon. ZVOP-1 je vsebino videonadzora uredil v
  7. poglavju VI. dela zakona, in sicer od
  8. do
  9. člena. Splošno pravilo glede izvajanja videonadzora je določeno v
  10. členu, ki v prvem odstavku določa, da se določbe tega poglavja uporabljajo za izvajanje videonadzora, če drug zakon ne določa drugače. Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor (drugi odstavek
  11. člena ZVOP-1). To obvestilo mora vsebovati naslednje informacije: da se izvaja videonadzor; naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja; telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema (tretji odstavek
  12. člena ZVOP-1). Po določbi četrtega odstavka
  13. člena ZVOP-1 se šteje se, da je z obvestilom posameznik obveščen o obdelavi osebnih podatkov po
  14. ZVOP-
  15. Videonadzorni sistem, s katerim se izvaja videonadzor, mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb (peti odstavek
  16. člena ZVOP-1). Posebej pa ZVOP-1 v
  17. členu ureja videonadzor v večstanovanjski stavbi. Po tej določbi je za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Videonadzor se lahko v večstanovanjski stavbi uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja (drugi odstavek
  18. člena ZVOP-1). Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Prepovedano je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika (tretji odstavek
  19. člena ZVOP-1). Prepovedano je omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke (četrti odstavek
  20. člena ZVOP-1). Prepovedano je z videonadzornim sistemom snemati vhode v posamezna stanovanja (peti odstavek
  21. člena ZVOP-1). Pri izvedbi videonadzora v večstanovanjski stavbi v kateri bivate, je bistveno zavedanje, da morajo denacionalizacijski upravičenci – solastniki stavbe (v nadaljevanju: lastniki), kot izvajalec videonadzora, zadostiti tako pogojem iz
  22. člena ZVOP-1, kot pogojem iz
  23. člena ZVOP-
  24. Lastniki morajo vidno in razločno objaviti obvestilo, ki posamezniku (najemniku, obiskovalcu, ipd.) omogoča, da se seznani z izvajanjem videonadzora v tej stavbi, in sicer najpozneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Eden od pogojev iz
  25. člena ZVOP-1 je, da lastniki lahko uvedejo videonadzor v večstanovanjski hiši, če imajo pisno privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastninskih deležev. Po tej določbi je torej videonadzor v večstanovanjski stavbi mogoče uvesti le, če se za to odloči zadostna večina solastnikov in ne najemnikov stanovanj. Najemnikom stanovanj, kot posameznikom, so lastniki dolžni omogočiti seznanitev o tem, da se izvaja videonadzor v tej stavbi, in sicer najpozneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor, in to na način, da vidno in razločno objavijo obvestilo z naslednjimi informacijami: da se izvaja videonadzor; naziv osebe (lastniki), ki ga izvaja; telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Pri tem morajo lastniki spoštovati še ostale zahteve iz
  26. člena ZVOP-1, in sicer videonadzor lahko uvedejo samo, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Merila za uvedbo videonadzora so po določbi
  27. člena ZVOP-1 strožji kot po splošni določbi o videonadzoru iz
  28. člena, kar pa je z vidika uporabe načela sorazmernosti upravičeno, saj gre pri večstanovanjskih stavbah za hujši poseg v splošno zasebnost posameznikov (
  29. člen Ustave RS) in v njihovo varstvo osebnih podatkov oziroma podatkovno zasebnost (
  30. člen Ustave RS). Pogoj, ki ga morajo spoštovati lastniki, je tudi ta, da se z videonadzorom v večstanovanjski stavbi lahko nadzorujejo le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjske stavbe ter njihovi skupni prostori. Zakon pa eksplicitno prepoveduje izvajanje videonadzora nad hišniškim stanovanjem in delavnico za hišnika. Opredelitev skupnih prostorov večstanovanjske stavbe sicer izhaja iz področnega zakona, to je iz Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 in 47/06, v nadaljevanju: SZ-1), ki v prvem odstavku
  31. člena kot skupne prostore določa: stopnišča, vhodne vetrolove, hodnike, kolesarnice, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča, delavnice za hišnike, hišniška stanovanja, prostore za odlaganje odpadkov in druge prostore, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov (dovozi, klančnine in podobno) ter zemljišče, na katerem stoji stavba, lahko pa tudi drugo zemljišče, na katerem so izpolnjeni pogoji lastništva. Samo dejstvo, da živite v 100 let starem stanovanju in da v kopalnico lahko pridete samo tako, da morate iz svojega v stanovanja po hodniku, ki je skupni prostor, pa lastnike ne omejuje pri izvajanju videonadzora, seveda pa morajo pri tem spoštovati tretji odstavek
  32. člena ZVOP-1, in sicer, da lahko z videonadzorom nadzorujejo le skupne prostore, kamor sodi tudi hodnik, ter dostop vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb, ne smejo pa izvajati videonadzora na način, da bi snemali vhod v Vaše ali tudi katerokoli drugo stanovanje (peti odstavek
  33. člena ZVOP-1). Ko in če je hodnik nemogoče snemati tako, da ne bi hkrati snemali tudi vhode v stanovanja, prevlada določilo o prepovedi snemanja vhodov in v takšnem hodniku, kjer so tudi vhodi v stanovanja, videonadzor ni dovoljen. Določba četrtega odstavka
  34. člena ZVOP-1 lastnikom prepoveduje, da omogočijo ali izvajajo sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema po interni kabelski televiziji, javni kabelski televiziji, internetu ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke. Določba varuje zasebnost stanovalcev, torej tudi hišnika, ki sicer stanuje v hišniškem stanovanju, ki je sicer po SZ-1 (stvarno pravno) opredeljeno kot skupni prostor. Po določbi tretjega odstavka
  35. člena ZVOP-1, ki je v smislu varovanja zasebnosti specialni predpis glede na SZ-1, pa je prepovedano izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika. Smiselno isto izhaja tudi iz določbe petega odstavka
  36. člena ZVOP-1, ki eksplicitno prepoveduje snemanje vhodov v posamezna stanovanja. Vsi stanovalci, vključno s hišnikom so zato upravičeni do varstva pred morebitnimi posegi v splošno (širšo) zasebnost posameznikov, kot jo jamči
  37. člen Ustave RS in v varstvo osebnih podatkov oziroma v podatkovno zasebnost, kot jo jamči
  38. člen Ustave RS. Za tovrstni poseg namreč ni nobenega utemeljenega razloga oziroma bi takšno snemanje pomenilo neupravičen poseg v posameznikovo zasebnost. Kršitev določb o videonadzoru pri večstanovanjskih stavbah, torej izvajanje videonadzora v nasprotju z določbama
  39. in
  40. člena ZVOP-1, je tudi sankcionirana, in sicer v
  41. členu ZVOP-
  42. Če bi želeli, da Pooblaščenec ugotovi dejansko stanje in ukrepa v skladu s pooblastili, ki jih ima po ZVOP-1, mu posredujte prijavo in navedite točen naslov lokacije, na kateri se vrši videonadzor ter osebna imena lastnikov. S spoštovanjem, INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.