Videonadzor v bolniških sobah + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.04.2021 Številka: 07120-1/2021/207 Kategorije:Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov , Posebne vrste, Video in avdio nadzor, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Posebne vrste, Video in avdio nadzor, Zdravstveni osebni podatki, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede utemeljenosti in smotrnosti namestitve videonadzornega sistema za neposreden prenos žive slike (v nadaljevanju: podaljšano oko) v bolniške sobe bolj ogroženih pacientov (zlasti starejših) za namen preprečevanja padcev. Zatrjujete, da so padci (zlasti pri starejših) najpogostejši neželeni dogodki pri hospitaliziranih pacientih, saj jih še dodatno poškodujejo, podaljšajo čas hospitalizacije in povečajo stroške zdravstvene oskrbe. Navajate, da glede na študije in lastna izkustva lahko v večji meri preprečite padce, če ima osebje nadzor s podaljšanim očesom, kot pa z drugimi načini, ki bi manj posegali v zasebnost (npr. osebni nadzor – v zvezi s tem navajate, da študije kažejo, da so redni obhodi neučinkoviti za preprečevanje padcev, hkrati pa da zaradi lastne kadrovske in finančne podhranjenosti ne morete zagotoviti ustreznega osebnega nadzora, ki bi bil potreben za preprečevanje padcev; uvedba termokamer, ki ne omogoča prepoznavnosti posameznikov, ib bila sicer ustrezna tehnološka rešitev, vendar za to nimate zagotovljenih sredstev). Navajate tudi, da predvidevate, da boste na ta način ustvarili varnejše okolje za delo zaposlenih, preprečili več padcev pacientov in zagotavljali oddaljen stalen nadzor nad pacienti, pri katerih se izvajajo ukrepi izolacije. V prilogi svojega vprašanja ste posredovali tudi svojo oceno učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov glede uvedbe in izvajanja omenjenega videonadzora. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ker niti iz vašega dopisa niti iz priložene ocene učnika ne izhaja, da želite pridobiti mnenje IP na izvedeno oceno učnika v smislu predhodnega posvetovanja na podlagi člena 36 Splošne uredbe, pojasnjujemo, da predmetno mnenje NI izdano v okviru pooblastil IP v zvezi z izvajanjem predhodnega posvetovanja, temveč kot neobvezujoče mnenje na področju varstva osebnih podatkov. ***
- Uvodoma Uvodoma želimo poudariti, da predstavlja videonadzor – tudi, ko se posnetki ne shranjujejo, temveč se omogoča zgolj prenos podatkov kot živa slika – hujši poseg v zasebnost, zato morajo biti argumenti za njegovo uvedbo skrbno pretehtani, v vsakem primeru pa je treba strogo spoštovati načelo sorazmernosti, ki med drugim zahteva tudi utemeljitev nujnosti posega glede na pričakovane koristi. Po mnenju IP je priprava ocene učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov za konkretno predvideno obdelavo osebnih podatkov zagotovo ustrezen pristop za preverjanje dopustnosti uvedbe sistema, ki ga opisujete. Na splošno velja poudariti, da uvedba videonadzora iz razloga varovanja zdravja in varnosti ljudi sicer sodi v okvir zakonsko dopustnih razlogov za uvedbo videonadzora po
- členu ZVOP-1, ki ureja podlago za videonadzor na delovnem mestu (torej za snemanje zaposlenih). Ker pa gre pri videonadzoru, ki ga navajate, predvsem tudi za videonadzor nad pacienti, je treba v okviru zakonitih pravnih podlag (zlasti člena 6
(1)in 9
(1)Splošne uredbe) upoštevati zlasti tudi zasebnost pacientov. Ob tem je treba ugotoviti, da tovrsten videonadzor zaradi prevladujočega interesa varstva zasebnosti pacientov na splošno praviloma ni dopusten. Tak videonadzor bi bil lahko dopusten zgolj izjemoma, če bi to utemeljevali konkretno izkazani razlogi in posebne okoliščine (npr. nujno snemanje na intenzivni enoti zaradi konkretno izkazanih razlogov ohranjanja življenja in zdravja oseb; zabeleženo (koliko) padcev v zadnjem obdobju s strani določenega tipa hospitaliziranih oseb, za katere obstaja večja verjetnost trajnejšega poslabšanja zdravja zaradi morebitnega padca; hospitalizacija dementnih oseb pri katerih obstaja povečana nevarnost za poškodbe in je zato stalno spremljanje nujno za njihovo življenje in zdravje; stalno spremljanje oseb, pri katerih obstaja povečana nevarnost za samopoškodovanje ali poškodovanje drugih, ipd.) – primeroma navedene razloge je IP navedel laično in zato ne predstavljajo nabora dopustnih okoliščin za uvedbo videonadzora v konkretnem primeru. Konkretne razloge, ki terjajo uvedbo tovrstnega videonadzora mora strokovno utemeljiti upravljavec, ki je tudi odgovoren za zakonito izvajanje videonadzora. IP lahko dokončno presojo zakonitosti izvede le v konkretnem inšpekcijskem ali drugem ustreznem postopku po preučitvi vseh okoliščin konkretnega primera, pri čemer lahko za strokovna vprašanja (po potrebi) angažira tudi izvedenca medicinske stroke. Za zakonito izvajanje videonadzora pa bi morali sprejeti tudi ustrezne dodatne ukrepe za ublažitev tveganj – kot na primer, omejen nadzor le v času, ko je zmanjšano število osebja; možnost izklopa sistema s strani zdravstvenega osebja, ko se na primer izvaja oskrba pacienta, kjer se pacient razgali (npr. umivanje); možnost izklopa na zahtevo pacienta ali obiskovalca (pravica do ugovora) itd. V nadaljevanju se opredeljujemo do posameznih vidikov predložene ocene učinkov na varstvo osebnih podatkov. 2. Ocena učnika na varstvo osebnih podatkov in predhodno posvetovanje Po določbi člena 35
(1)Splošne uredbe ocena učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov (v nadaljevanju: ocena učinka) potrebna, kadar „je možno, da bi [dejanje obdelave] lahko povzročil[o] veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov“. Upravljavec podatkov mora nato oceniti tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in opredeliti ukrepe, predvidene za zmanjšanje navedenih tveganj na sprejemljivo raven, ter dokazati skladnost s Splošno uredbo (člen 35
(7)). Skladno s priporočili Evropskega odbora za varstvo podatkov (ang. EDPB), kot so navedena v smernicah o ocenah učinka velja, da če je upravljavec podatkov štel, da so tveganja zadosti zmanjšana, se lahko glede na razlago člena 36
(1)Splošne uredbe ter uvodnih izjav
(84)in
(94)obdelava nadaljuje brez posvetovanja z nadzornim organom. Upravljavec podatkov se mora z nadzornim organom posvetovati v primerih, ko opredeljenih tveganj ne more ustrezno obravnavati (tj. preostala tveganja ostajajo velika). Kot je pojasnjeno v smernicah evropskega odbora, med nesprejemljivo veliko preostalo tveganje spadajo primeri, ko lahko posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, doletijo pomembne ali celo nepopravljive posledice, ki jih ta ne more odpraviti (na primer nezakonit dostop do podatkov, zaradi katerega je ogroženo življenje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali zaradi katerega je lahko posameznik odpuščen ali v finančnih težavah), in/ali kadar se zdi očitno, da se bo navedeno tveganje uresničilo (na primer ker ne bo mogoče zmanjšati števila oseb, ki imajo dostop do podatkov, zaradi načinov njihove izmenjave, uporabe ali razširjanja, ali kadar znana ranljivost ni odpravljena). Upravljavec podatkov se mora posvetovati z nadzornim organom vedno, kadar ne ugotovi, kateri so zadostni ukrepi za zmanjšanje tveganj na sprejemljivo raven (tj. so preostala tveganja še vedno visoka). Poleg tega se mora upravljavec posvetovati z nadzornim organom vedno, kadar je to potrebno v skladu s pravom države članice in/ali kadar mora v skladu z njim pridobiti predhodno dovoljenje nadzornega organa glede obdelave za izvajanje naloge, ki jo upravljavec izvede v javnem interesu, vključno z obdelavo v zvezi s socialno zaščito in javnim zdravjem (člen 36
(5)). Evropski odbor še poudarja, da obveznost hrambe evidence ocene učinka in njenega posodabljanja ostaja, ne glede na to, ali je glede na raven preostalega tveganja posvetovanje z nadzornim organom potrebno ali ne. 3. Splošne – sistemske pripombe predložene ocene učinka Na splošno glede predložene ocene učinka, IP ugotavlja, da iz nje ni razbrati, katera tveganja ste identificirali v zvezi s predvideno obdelavo osebnih podatkov in kakšni naj bi bili ukrepi za zmanjševanje teh konkretno opredeljenih tveganj. Ocena učinkov namreč ni namenjena zgolj opisu obdelave osebnih podatkov ali tehnične rešitve z utemeljevanjem, zakaj je njena uvedba lahko koristna, temveč je namenjena vnaprejšnji identifikaciji tveganj in določitvi potrebnih ukrepov za zajezitev identificiranih tveganj. Ocena tveganj, ki naj bi izhajala iz ocene učinkov torej v predloženi oceni učinka ni izvedena. Za pripravo ocene učinka Splošna uredba sicer ne predpisuje natančne vsebine ocene učinkov, vendar pa je Evropski odbor sprejel kriterije za oceno ustreznosti DPIA, ki je objavljen tudi kot priloga 2 Smernic Informacijskega pooblaščenca: Ocene učinkov na varstvo osebnih podatkov: Podan je sistematičen opis obdelave (člen 35
(7a)): Upoštevani so narava, obseg, okoliščine in nameni obdelave (uvodna določba 90); Opredeljen je nabor podatkov, upravljavci in uporabniki ter roki hrambe; Podan je opis podatkovnih tokov in udeleženih subjektov; Podan je opis sredstev obdelave (strojne in programske opreme, omrežij, človeških virov in uporabljenih komunikacijskih sredstev); Upoštevana je skladnost z odobrenimi kodeksi ravnanja (člen 35
(8)). Podana je ocena nujnosti in sorazmernosti (člen 35
(7b)): Opredeljeni so ukrepi za zagotavljanje skladnosti, ki vključujejo: ukrepe, ki prispevajo k upoštevanju nujnosti in sorazmernosti, in spoštovanju temeljnih načel: določeni, izrecni in zakoniti namen(i) (člen 5
(1b)); zakonitost obdelave (člen 6); obdelava je ustrezna, relevantna in omejena na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo podatki (člen 5
(1c)); upoštevani je omejitev shranjevanja – roki hrambe (člen 5
(1e)); ukrepe, ki prispevajo k varstvu pravic posameznika: informiranje posameznika o obdelavi podatkov (členi 12, 13 in 14); pravica do seznanitve in prenosljivosti podatkov (člena 15 in 20); pravica do popravka in izbrisa podatkov (člena 16, 17 in 19); pravica do ugovora in omejitve obdelave (členi 18, 19 in 21); odnosi s (pogodbenimi) obdelovalci (člen 28); varovalke glede prenosa podatkov v tretje države (Poglavje V.); predhodno posvetovanje (člen 36). Obvladovana so tveganja za pravice in svoboščine posameznika: pri čemer so tveganja ocenjena z vidika posameznika, tako da: so upoštevani viri tveganj (uvodna določba 90); so upoštevani možni učinki na pravice posameznika v primeru nezakonitega dostopa, spremembe ali izgube podatkov; sta ocenjeni verjetnost in resnost tveganj (uvodna določba 90). Opredeljeni so ukrepi za obvladovanje tveganj (člen35
(7d)in uvodna določba 90). Vključene so zainteresirane strani: Pridobljeno je mnenje DPO (člen 35
(2)); Pridobljena so mnenja posameznikov oziroma predstavnikov posameznikov, kjer je to primerno (člen 35
(9)). Sama izvedba ocene učinkov je povezana tudi z izbiro metodologije za njeno izvedbo. Glede metodologije, predlagamo, da si preberete Smernice ocene učinkov na varstvo osebnih podatkov IP (strani 20 do 35), ki so vam lahko v pomoč za ustrezno pripravo ocene učinkov. Napotke v zvezi z izvedbo ocene učinkov lahko najdete tudi na spletni strani IP, podstran Ocena učinkov v zvezi z varstvom podatkov.
- Vsebinske pripombe predložene ocene učinkov Ker je IP podal pripombe glede celovitosti izvedene ocene učinkov že v prejšnjem razdelku, v tem delu zgolj izpostavljamo nekatera vsebinska vprašanja, do katerih se je treba v končni oceni učinka opredeliti. Ocena učinkov bi morala jasno izkazovati za katere konkretne namene je uvedba videonadzora potrebna. Opredeljeni nameni bi morali prepričljivo kazati na potrebo po njegovi uvedbi. Le natančna opredelitev ciljev oz. namenov omogoča nadaljnje tehtanje, če je za zasledovan cilj nujen, primeren in sorazmeren za uvedbo videonadzora. Iz vašega dopisa in ocene učinka pa ni povsem jasno razvidno, za katere namene konkretno želite uvesti videonadzor. Izpostavljate predvsem preprečevanje padcev, omenjate pa tudi zagotavljanje nadzora nad pacienti v izolaciji in zagotavljanje varnejšega okolja za zaposlene (navajate na primer: pogosto vstopanje v bolniške sobe predstavlja za zaposlene večje izpostavljanje okužbi). Če se omejimo zgolj na cilj preprečevanje padcev (ki se zdi, da je glavni cilj) niti v svojem dopisu niti v oceni učinka ni navedene ustrezne trditvene podlage za ovrednotenje pomena tega cilja, kar pa je bistveno za oceno zakonitosti videonadzora v konkretnem primeru. Kot navedeno že na začetku je načelno stališče IP, da videonadzor v bolniških sobah na splošno ni dopusten, izjemoma pa je lahko dopusten, če bi to utemeljevale konkretno izkazane okoliščine oz. razlogi. V svojem dopisu ste sicer priložili študijo, ki načeloma podpira uvedbo videonadzornih sistemov za preprečevanje padcev, vendar niste navedli konkretnih podatkov o dejanski ogroženosti pacientov zaradi padcev v vaši instituciji. Zgolj splošno navajate: »v zadnjih letih nam strmo raste število padcev pacientov tekom hospitalizacije«, kar je po oceni IP preveč splošna navedba, da bi omogočala oceno dejanskih koristi za uvedbo video-nadzornega sistema, ki posega v zasebnost pacientov in zaposlenih in obiskovalcev. Ker je ovrednotenje cilja (pomembnosti cilja) izhodiščna točka za nadaljnje tehtanje nujnosti, primernosti in sorazmernosti predvidene obdelave in ker bi bila od tega v konkretnem primeru odvisna tudi zakonitost izvajanja videonadzora, je natančna opredelitev ciljev zelo pomembna za nadaljnjo presojo. Ocena nujnosti in sorazmernosti. Nujno pomeni, da se istega cilja ne da doseči z milejšimi sredstvi. Kot se razume iz vašega dopisa, nujnost v oceni učinkov utemeljujete predvsem z razlogi finančne, kadrovske in prostorske problematike, ki onemogoča učinkovito spremljanje pacientov za preprečevanje padcev. Kot možnost izpostavljate tudi uvedbo termokamer, za katere pa nimate zagotovljenih sredstev. IP pojasnjuje, da zgolj finančni razlogi – če ti niso očitno nesorazmerni glede na prevladujoče koristi od zasledovanega cilja – ne utemeljujejo nujnosti posega v zasebnost oz. pravico do varstva osebnih podatkov, ki je ustavno varovana človekova pravica. Glede sorazmernosti ponovno poudarjamo, da bi morali za konkretni videonadzor obstajati konkretno izkazani in posebej utemeljeni razlogi, ki bi očitno prevladali nad pravico pacientov do varstva njihove zasebnosti. V nadaljevanju ocene učinkov je treba natančno opredeliti tveganja (npr. tveganje, da se videonadzor izvaja nezakonito (izven izjemoma dopustnih in s konkretnimi dejstvi utemeljenimi razlogi); seznanitev nepooblaščenih oseb; (ne)spoštovanje pravic posameznikov – zlasti pravice do ugovora po členu 21 Splošne uredbe; (ne)ustrezno zagotavljanje informacij v skladu s členom 13 Splošne uredbe; ipd.). Po opredelitvi tveganj je treba navesti tudi pripadajoče ukrepe za ublažitev tveganj. V zvezi z vprašanjem zakonitosti predlagamo, da preučite možnost omejitve videonadzora na minimalen čas izvajanja videonadzora (npr. le v času zmanjšanega osebja); možnost omejitve snemalnega kota le na določeno bolniško posteljo, kamor se namešča bolj rizične paciente; možnost izklopa sistema s strani zdravstvenega osebja, ko se na primer izvaja oskrba pacienta, kjer se pacient razgali (npr. umivanje); možnost izklopa na zahtevo pacienta ali obiskovalca (pravica do ugovora) ipd.
- Sklepno IP na koncu še na splošno poudarja, da je treba za pravilno izvedbo ocene učinkov natančno in realno opredeliti namene obdelav osebnih podatkov in nato izvesti oceno tveganj, da se lahko ugotovi zakonitost posega v pravico do varstva osebnih podatkov. Neustrezno ali nerealno izvedena ocena tveganj lahko povzroči nezakonito obdelavo osebnih podatkov, saj sama izvedba ocene učinkov ne zagotavlja zakonite obdelave osebnih podatkov. Izvedba ocene učinkov lahko zgolj pripomore k temu, da upravljavci pred obdelavo osebnih podatkov sistematično ocenijo zakonitost obdelave, dokumentacija pa jim služi za lažje dokazovanje skladnosti obdelave osebnih podatkov pred pristojnimi organi. Lep pozdrav, Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav. Svetovalec Pooblaščenca za preventivo Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026