Videonadzor v gostinskih obratih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.09.2006 Številka: 0712-176/2006/2 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Spoštovani,prejeli smo vaš zgoraj navedeni dopis, v katerem navajate, da ste študent in da pišete seminarsko nalogo o videonadzoru v gostinskih obratih, ukvarjate pa se tudi s problematiko zaposlovanja študentov na črno ter nezadostnim ukrepanjem inšpekcijskih služb. V nadaljevanju kritično razpravljate o (ne)ukrepanju inšpekcijskih služb v primeru kršenja predpisov na področju zaposlovanja, higienskih pogojev in podobno. Sprašujete nas, ali se urad Informacijskega pooblaščenca ukvarja s statistiko kršitev zakonov v gostinskih obratih (na primer delo na črno, neupoštevanje higienskih in drugih predpisov), ali lahko v statistične podatke vpogledate oziroma ali vam jih lahko posredujemo. Zanima vas, ali imajo lahko lastniki gostinskih obratov, v katerih imajo videonadzor, videonadzorni sistem zvezan v stanovanje/hišo, v kateri prebivajo. Sprašujete tudi, kje je meja, ko postanejo z videonadzorom kršene človekove pravice in ali ste študentje kršili zakon, ker ste imeli dostop do videonadzornega sistema – le-ta je bil namreč kar v skladišču, kamor ga je lastnik gostinskega obrata postavil zaradi prostorske stiske. V zaključku navajate tudi, da ste pri delu v gostinskih obratih doživeli marsikatero kršitev zakonov in da bi nam lahko dotične informacije posredovali, vendar vas skrbi za vašo varnost. Zato vas zanima, kakšno varnost glede osebnih podatkov vam urad informacijskega pooblaščenca zagotavlja. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ad 1 V uvodu vam sporočamo, da vam v skladu s pristojnostmi urada lahko odgovorimo le na vprašanja o videonadzoru, z ostalimi vprašanji in prijavo kršitev zakonov pa se morate obrniti na Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ki deluje v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Glede na zastavljena vprašanja boste potrebovali inšpekcijo nadzora varnosti in zdravja pri delu in inšpekcijo nadzora delovnih razmerij. Varovanje osebnih podatkov v postopku inšpekcijskega nadzora določa
- člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 56/2002, v nadaljevanju ZIN): »Inšpektor mora varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. Dolžnost varovanja tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja. Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor«. V primerih, ko vodenje postopka brez razkritja vira podatkov ni mogoče, se postopek ustavi oziroma sploh ne uvede (inšpektor izda sklep o neuvedbi postopka). Če prijavitelj želi, da inšpektor vseeno uvede postopek inšpekcijskega nadzora, mora inšpektorju podati soglasje, v katerem se strinja, da bo za potrebe preiskave razkrit tudi vir podatkov, torej prijavitelj.Ad 2 V zvezi s prejetimi vprašanji vas najprej seznanjamo s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za zakonito izvajanje videonadzora:
- Splošni pogoji v zvezi z izvajanjem videonadzoraPo določbah
- člena ZVOP-1 mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora obvezno vsebovati naslednje informacije:
- da se izvaja videonadzor;
- naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
- telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.Videonadzorni sistem mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb.Pooblaščenec pripominja, da se videonadzor v smislu določil ZVOP-1 izvaja le, če so posamezniki, ki se nahajajo v video nadzorovanemu območju, določni ali določljivi, torej prepoznavni. Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami
- in
- člena ZVOP-1 v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, ter zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz
- člena ZVOP-
- Pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami
- člena ZVOP-1 v notranjih aktih določiti tudi osebo, ki je odgovorna za evidenco videonadzornega sistema, ter osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo podatke v evidenci videonadzornega sistema. Po določbah
- člena ZVOP-1 mora pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor zagotoviti tudi evidenco, iz katere je mogoče pozneje ugotoviti, kdaj so bili posamezni osebni podatki iz evidence videonadzornega sistema uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je možno zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov. Po določbah
- člena ZVOP-1 mora izvajalec videonadzora za evidenco videonadzornega sistema vzpostaviti tudi katalog zbirke osebnih podatkov ter podatke iz kataloga zbirke osebnih podatkov skladno z določbami
- člena ZVOP-1 posredovati nadzornemu organu za varstvo osebnih podatkov, o čemer je mogoče več prebrati na spletnih straneh Informacijskega pooblaščenca (www.ip-rs.si).
- Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore (
- člen ZVOP-1)Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore se skladno z določbami
- člena ZVOP-1 lahko izvaja, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drug pristojen oziroma pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. Uvedba videonadzora se lahko določi tudi z zakonom ali s predpisom, sprejetim na njegovi podlagi.Videonadzor se lahko izvaja le na takšen način, da se ne more izvajati niti snemanje notranjosti stanovanjskih stavb, ki nimajo vpliva na dostop do njihovih prostorov, niti snemanje vhodov v stanovanja.O izvajanju videonadzora je potrebno pisno obvestiti vse zaposlene v osebi javnega ali zasebnega sektorja, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.Zbirka osebnih podatkov v zvezi z nadzorom dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore lahko vsebuje posnetek posameznika (slika oziroma glas), datum in čas vstopa in izstopa iz prostora, lahko pa tudi osebno ime posnetega posameznika, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev, številko in podatke o vrsti njegovega osebnega dokumenta ter razlogu vstopa, če se navedeni osebni podatki zbirajo poleg ali s posnetkom videonadzornega sistema. Osebni podatki oziroma posnetki se lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, če zakon ne določa drugače.
- Videonadzor znotraj delovnih prostorov (
- člen ZVOP-1)Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati prej navedene interese.Prepovedano je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, poleg tega pa se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorih posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Na področju obrambe države, obveščevalno-varnostne dejavnosti države in varovanja tajnih podatkov, delodajalcu ni potrebno pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov pisno obvestiti zaposlenih, prav tako pa se mu tudi ni potrebno posvetovati z reprezentativnim sindikatom.Ad 3 Če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji za uvedbo videonadzora, potem je le-ta zakonit. Zakon izrecno ne določa, kje mora biti tako imenovana »kontrolna soba«, zato ni protizakonito, če jo ima lastnik lokala v stanovanju. Pomembno je, da so delavci lokala obveščeni o izvajanju videonadzora in da ima lokal na obiskovalcem vidnem mestu nalepko z opozorilom o izvajanju videonadzora, nazivom osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja in telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.Seveda pa mora biti videonadzorni sistem zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb (na primer družinskih članov lastnika lokala). V primeru, ki ga navajate (»kontrolna soba« je bila v skladišču gostinskega lokala, vanjo pa so lahko vstopali tudi v lokalu zaposleni študenti), je vsekakor prišlo do kršitve
- odstavka
- člena ZVOP-
- V skladu s
- členom ZVOP-1 se pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ne zavaruje videonadzornega sistema, s katerim se izvaja videonadzor, kaznuje za prekršek z globo od 1.000.000 do 3.000.000 tolarjev. Kaznovani pa bi bili lahko tudi študenti, saj
- člen ZVOP-1 določa, da se z globo od 50.000 do 200.000 tolarjev kaznuje za prekršek posameznik, če obdeluje osebne podatke, ne da bi imel za to podlago v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika (kršitev
- člena ZVOP-1).Posameznikove pravice so lahko kršene, če oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, ne upošteva določb v ZVOP-
- Morebitno kršitev in nedovoljen poseg v vašo zasebnost lahko prijavite našemu uradu, ki bo uvedel inšpekcijski nadzor.Nadzor nad snemanjem za domačo uporabo pa ni v pristojnosti Informacijskega pooblaščenca (
- člen ZVOP-1). Če ste ugotovili, da vas je nekdo snemal brez dovoljenja, je oseba za svoja dejanja kazensko odgovorna. Po
- členu Obligacijskega zakonika (Ur.l. RS, št. 83/01) lahko zoper njo vložite pritožbo na sodišče ali drugi pristojni organ, ki odredi prenehanje dejanja (videonadzora), s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. Predvidene so tudi denarne kazni. Podobno navaja tudi
- člen Kazenskega zakonika (Ur.l. RS, št. 95/04), ki pravi, da se tisti, ki neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in s tem občutno poseže v njegovo zasebnost, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026