← Slovenija

Videonadzor v operacijski dvorani - IPRS

Videonadzor v operacijski dvorani + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.08.2021 Številka: 07120-1/2021/391 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše sporočilo, v katerem nas prosite za mnenje glede tega, ali se operacijska dvorana (v svojstvu *****) šteje za delovni prostor (v smislu, ali se uporablja določba
  2. člena ZVOP-1) ter ali se samo operacijsko polje šteje za delovni prostor za operacijski tim. Hkrati vas zanima, ali bi soglasje celotnega operacijskega tima preseglo omejitve na podlagi
  3. člena ZVOP-
  4. Dilema je povezana z možnostjo vzpostavitve projekta "*****". Gre za projekt, kjer bi se določene operacije (celotno operacijsko dvorano in pacienta + operacijski tim) video snemalo. Projekt je namenjen izboljšanju vseh delovnih procesov v operacijski dvorani, pri vseh sodelujočih članih različnih ekip (kirurška, anesteziološka, operacijske medicinske sestre), z namenom zmanjševanja zapletov in povečanja varnosti naših bolnikov. Za te namene bi se uporabila tehnologija določenega podjetja (posredovali ste opis delovanja sistema). Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  5. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  6. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
  7. točke prvega odstavka
  8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  9. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma pojasnjuje, da
  10. člen ZVOP-1 določa, da se izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz prejšnjega odstavka. Prepovedano je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora po tem členu vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju. Pred uvedbo videonadzora v osebi javnega ali zasebnega sektorja se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Operacijske dvorane v okviru izvajalcev zdravstvenih storitev prav gotovo sodijo med delovna mesta, saj kirurgi in priključeno osebje svoje temeljne delovne naloge opravlja prav tam. Glede na navedeno morajo za uvedbo in izvajanje videonadzora v operacijskih dvoranah biti izpolnjeni pogoji, kot jih določa
  11. člen ZVOP-
  12. Upravljavec mora izvesti oceno, ali je v tem primeru izvajanje videonadzora nujno potrebno za varnost ljudi in izpolniti ostale pogoje, ki jih opredeljuje omenjeni člen, pri čemer morebitne privolitve (ali njihova odsotnost) glede na določbe zakona niso relevantna pravna podlaga. IP opozarja tudi na ustrezno izpolnjevanje dolžnosti glede informiranja posameznika (člen 13 Splošne uredbe), ki se nanaša tako na zdravstveno osebje kot na paciente, torej vse posameznike, ki bi bili podvrženi takšnemu videonadzoru. Glede vašega dodatnega vprašanja in opisa delovanja sistema pa ugotavljamo, da imate v mislih določena napredna orodja s področja inteligentne videoanalitike – opisani sistem namreč mogoča npr. identifikacijo uporabljenih orodij (skalpelov itd.), analizo premikanja rok kirurga in na ta način omogoča naknadne analize ustreznosti izvajanja postopkov, tehnične usposobljenosti ter sprotnega alarmiranja v določenih primerih (npr. detekcija krvavenja), kot neke vrste »črna skrinjica«, s tem pa gre za dodatne namene obdelave osebnih podatkov, ki jih je treba ustrezno preučiti z vidika tveganj. IP pojasnjuje, da v okviru podaje nezavezujočih mnenj ne more ocenjevati ali presojati zakonitosti obdelave osebnih podatkov, do katere pride v primeru uporabe specifične programske opreme, storitve ali aplikacije, temveč bi to lahko preveril lahko le v okviru uradnega inšpekcijskega postopka, kjer si bi se pridobilo podrobne informacije o obsegu in načinu delovanja zadevne rešitve, pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov pri njenem delovanju, predvidenih tehničnih in organizacijskih ukrepih za varnost podatkov in upoštevanju drugih temeljnih načel varstva osebnih podatkov ter dolžnosti upravljavca osebnih podatkov. V okviru mnenja vas lahko opozorimo na to, na katere elemente zakonodaje morate biti pozorni pri odločanju o selitvi osebnih podatkov v oblak ter napotimo na gradiva, ki so vam lahko pri tem v pomoč. V konkretnem primeru tako menimo, da uporabljena tehnologija zadeva osebne podatke pacientov (njihovo akutno zdravstveno stanje) ter osebne podatke kirurgov (predvsem o opravljanju njihovih delovnih nalog), zato menimo, da bi bila glede na kriterije, ki jih je določil IP in potrdil Evropski odbor za varstvo osebnih podatkov (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Seznam_dejanj_obdelav_osebnih_podatkov__za_katere_velja_zahteva_po_izvedbi_ocene_ucinka_v_zvezi_z_varstvom_osebnih_podatkov.pdf) obvezna predhodna izdelava ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov, v katerih bi pravočasno naslovili vsa relevantna tveganja in možne ukrepe. Glede na določbo člena 36 nam lahko izdelano oceno učinka posredujete v predhodno posvetovanje. Pri izdelavi ocene učinka si lahko pomagate z našimi smernicami, priporočamo predvsem: Smernice o ocenah učinka na varstvo osebnih podatkov (https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/smernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-ocene-u%C4%8Dinkov-na-varstvo-osebnih-podatkov) Smernice o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih (https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/smernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih). Smernice o inteligentni video analitiki so v času izdaje tega mnenja v fazi posodobitve. S spoštovanjem, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.