Videonadzor v stanovanjskem bloku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.06.2022 Številka: 07121-1/2022/662 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora v stanovanjskem bloku. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Videonadzor v večstanovanjski stavbi se lahko uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja Za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi je potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Izvajalec videonadzora mora ob tem izpolniti tudi druge pogoje, določene v
- in
- členu ZVOP-
- O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil. Videonadzor je sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP pojasnjuje, da pravila za ureditev videonadzora v večstanovanjski stavbi posebej ureja ZVOP-1 v
- členu. Ta v prvem odstavku določa, da je za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev, v drugem odstavku pa določa, da se lahko videonadzor v večstanovanjski stavbi uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. To pomeni, da bi se v konkretnem primeru izvajanje videonadzora nad vhodom v stanovanjski blok oziroma kolesarnico lahko štelo za zakonito, če ima izvajalec videonadzora pisno privolitev etažnih lastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev, ter če je izvajanje videonadzora potrebno za varnost ljudi in premoženja (dokazovanje upravičenosti vzpostavitve videonadzora je na strani izvajalca oziroma etažnih lastnikov, ki morajo izkazati, da obstaja verjetnost ogrožanja življenja ali telesa posameznikov oziroma nastanka premoženjske škode). Izvajalec videonadzora mora ob tem izpolniti še druge pogoje, določene v
- in
- členu ZVOP-1, in sicer mora o izvajanju videonadzora objaviti ustrezno obvestilo, ki mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Obvestilo mora vsebovati točno določene informacije (da se izvaja videonadzor; naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja; telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema ter vse informacije iz prvega in drugega odstavka
- člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Bistveno je torej, da je posameznik obveščen o izvajanju videonadzora v trenutku, ko se ta začne izvajati. Omenjeno velja za vse posameznike, ki so lahko izpostavljeni videonadzoru. Poleg tega mora izvajalec videonadzorni sistem zavarovati pred dostopom nepooblaščenih oseb ter zagotoviti, da se bodo z videonadzorom nadzorovali le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori (v konkretnem primeru skupni vhod in kolesarnica), da se ne bo izvajal videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika ali vhodov v posamezna stanovanja, in da ne bo mogoče izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke (tretji, četrti in peti odstavek
- člena ZVOP-1). IP opozarja tudi na obveznosti, ki jih ima upravljavec osebnih podatkov v zvezi z varnostjo obdelave iz
- člena Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma zavarovanjem osebnih podatkov iz
- in
- člena ZVOP-
- Upravljavec mora namreč sprejeti in izvajati ustrezne postopke in ukrepe varnosti oziroma zavarovanja osebnih podatkov, ki jih predvidevajo določbe navedenih členov. Skladno z določbami
- in
- člena ZVOP-1 mora v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, ter zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz
- člena ZVOP-
- Pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor, mora tako skladno z določbami
- člena ZVOP-1 v notranjih aktih določiti tudi osebo, ki je odgovorna za evidenco videonadzornega sistema, ter osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo podatke v evidenci videonadzornega sistema. V skladu z določbo
- člena ZVOP-1 mora pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor, zagotoviti tudi evidenco, iz katere je mogoče pozneje ugotoviti, kdaj so bili posamezni osebni podatki iz evidence videonadzornega sistema uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je možno zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov. Omenjena evidenca je namenjena temu, da se da naknadno ugotoviti, kateri posnetki so bili pregledovani, s kakšnim namenom ter kdo in kdaj je posnetke pregledoval ali drugače uporabljal. IP nadalje pojasnjuje, da je videonadzor treba izvajati v skladu s splošnimi načeli iz
- člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Zlasti je treba spoštovati načelo najmanjšega obsega podatkov ter poskrbeti, da bi bili osebni podatki, ki bi se pri tem obdelovali, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. V skladu u načelom omejitve shranjevanja mora upravljavec poskrbeti tudi za to, da so osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo. Prav tako mora biti videonadzor usmerjen na točno določen in omejen prostor (zgolj na vhod in kolesarnico, kot navajate v vašem zaprosilu za mnenje in ne npr. na pločnik, cesto ali kako drugo površino, kjer ni premoženja, ki se varuje z videonadzorom), da tako najmanj poseže v zasebnost posameznika. IP dodaja še, da so podrobnejše informacije o obveznostih upravljavcev v zvezi z vzpostavitvijo videonadzora dosegljive tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ Prav tako je IP glede videonadzora izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/?id=270&asId=as0&search=&tag%5B%5D=Video+in+avdio+nadzor&oseba=&pubfromdate=&pubtodate=&sub=Iskanje S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026