Videonadzor v večstanovanjski hiši + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.07.2006 Številka: 0712-47/2006/2 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Spoštovani,prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, v katerem pojasnjujete, da želite v vaši večstanovanjski hiši uvesti videonadzor, ki bi ga speljali na sistem televizije, tako da bi lahko na TV sprejemniku preverili, kdo zvoni; podobno po vaših navedbah počnejo v vam znani stolpnici. Kamere videonadzora želite postaviti pred vhod v zgradbo, v prostor s poštnimi nabiralniki in dvigala. Kot navajate, ste za takšen ukrep že pridobili soglasja stanovalcev. Sprašujete nas za predhodno mnenje o nameravanem ukrepu, predvsem glede postavitve kamer.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- in
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje.Po določbah
- člena ZVOP-1 mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora obvezno vsebovati naslednje informacije:
- da se izvaja videonadzor;
- naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
- telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.Videonadzor v večstanovanjski stavbi se v skladu z
- členom ZVOP-1 lahko uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja (
- odst.
- člena), pri čemer je potrebna za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi tudi pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev (
- odst.
- člena). Pooblaščenec na tem mestu opozarja, da videonadzora ne smete uvesti, če predhodno ne pridobite kvalificirane večine 70 % vseh solastniških deležev. Pravica do zasebnosti je namreč v skladu z
- členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, s spremembami, v nadaljevanju Ustava RS) ena od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zato jo s takšno večino varuje tudi ZVOP-1.Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori (
- odst.
- člena). Prepovedano je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika (
- odst.
- člena), z videonadzornim sistemom snemati vhode v posamezna stanovanja ter omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke (
- odst.
- člena).Iz
- odst.
- člena ZVOP-1 se da z uporabo t. i. logične razlage razbrati, da ZVOP-1 razlikuje med dvema sistemoma:• videonadzorni sistem;• sistem kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva.Zakon torej loči 2 sistema – v prvem je potrebno upoštevati vsa zakonska določila, ki določajo minimalne pogoje za uvedbo videonadzora; v tem delu zakon torej opredeljuje zgolj videonadzor, ki je v skladu z
- odst.
- člena ZVOP-1 lahko uveden le (poudaril Pooblaščenec), kadar je ta potreben za varnost ljudi in premoženja. Drugi sistem, ki ga ZVOP-1 razlikuje od sistema, ki je naveden v prejšnjem odstavku, pa so v skladu z zgoraj navedenim sistemi, kot so kabelska televizija in internet, ki jih posamezniki spremljajo na drugačnih pravnih podlagah (npr. naročniška pogodba) in za drugačen namen (informiranost, zabava,…) – pri teh sistemih ne gre za videonadzor. Zakon v
- odst.
- člena izrecno prepoveduje združevanje obeh sistemov, saj bi se tako nekontrolirano mešali dve pravici – pravica do zasebnosti (katere del je tudi pravica do varstva osebnih podatkov) in pravica do varnosti ljudi in varovanja premoženja. Glede na vse navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je združevanje obeh sistemov, kar, kot kaže, nameravate storiti tudi v vaši večstanovanjski zgradbi, prepovedano in da ZVOP-1 takšnega združevanja izrecno ne dovoljuje. Tako se tudi videonadzor v stolpnici, ki jo tudi navajate, izvaja brez pravne podlage. Za takšen prekršek se skladu z
- odst.
- člena ZVOP-1 z globo 500.000 do 2.000.000 tolarjev kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izvaja videonadzor v nasprotju z
- členom; z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev pa tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.Navajate tudi, da želite izvajati videonadzor v dvigalih. ZVOP-1 v
- členu ne določa eksplicitno, da je izvajanje videonadzora v dvigalih prepovedano, vendar pa v
- odst. tega člena določa, da se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Ker ZVOP-1 ne določa definicije skupnih prostorov, je potrebno v tem delu upoštevati definicijo tega pojma iz področnega zakona na področju stanovanjskih razmerij, to je Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/2003, v nadaljevanju SZ-1). Ta v
- členu določa, da se za skupne prostore štejejo: stopnišča, vhodni vetrolovi, hodniki, kolesarnice, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča, delavnice za hišnike, hišniška stanovanja (ZVOP-1 v
- odst.
- člena sicer eksplicitno prepoveduje snemanje delavnice za hišnika in njegovega stanovanja, op. Pooblaščenca), prostori za odlaganje odpadkov in drugi prostori, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov (dovozi, klančnine in podobno) ter zemljišče, na katerem stavba stoji, lahko pa tudi drugo zemljišče, na katerem so izpolnjeni pogoji lastništva. Ker določba
- odstavka
- člena ZVOP-1 natančno našteva, kje se videonadzor lahko izvaja (dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter skupni prostori), dvigala pa po zgoraj navedeni definiciji ne sodijo med skupne prostore, je mogoč le zaključek, da uporaba videonadzornih kamer v dvigalih ni dovoljena.S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026