Videonadzor v večstanovanjski stavbi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.05.2016 Številka: 0712-1/2016/970 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne
- 2016 prejel vaš e-dopis, v katerem ste navedli, da so se v enem izmed dveh stanovanjskih stavb odločili, da bi ograjen prostor, ki je namenjen odlaganju smeti, opremili z videokamero. Odlagališče stoji na zasebnem zemljišču (parceli), ki pripada etažnim lastnikom obeh stavb. Za to dejanje so se odločili, ker želijo zajeziti nepravilno odlaganje odpadkov in spremljati tiste osebe, ki v prostoru puščajo predvsem kosovne odpadke. Za odvoz pravilno odloženih odpadkov je zadolženo javno podjetje.Ob tej odločitvi etažnih lastnikov iz sosednje stavbe, se vam postavlja več vprašanj, in sicer:- ali morate o namestitvi videonadzora sklepati etažni lastniki obeh stavb, saj pripada zemljišče k obema (stavbi sta dvojčka z ločenimi vhodi),- ali je sploh smiselno nameščati videonadzor za nepravilno odlaganje smeti, saj ni predvideno nobeno sankcioniranje, - kdo bo vodil evidenco dostopov do osebnih podatkov (posnetkov), kako bo z njihovo obdelavo, kakšnemu namenu bodo služili, kdo jih bo obdeloval, kdo izvajal nadzor, komu se bodo podatki posredovali,- ali bi morali sprejeti kakšen akt, v katerem boste določili osebo, ki bo odgovorna za zbirko podatkov iz videonadzora, - ali mora biti videonadzorni sistem zavarovan.Menite, da postavitev videonadzora zaradi napačnega odlaganja odpadkov ni smiselna in upravičena, saj v tem primeru ne gre za varnost ljudi ali premoženja, prav tako ni izkazana verjetnost, da bo prišlo do poškodovanja ali odtujitve tega premoženja. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: IP pojasnjuje, da uvedba videonadora iz razloga, ki ste ga navedli, ne bi bila zakonita, saj je zakonit namen, zaradi katerega se lahko izvaja videonadzor v večstanovanjskih stavbah oziroma zaradi katerega se lahko shranjujejo in pregledujejo videoposnetki, kot izhaja iz
- člena ZVOP-1, zagotavljanje varnosti ljudi in varovanje premoženja, ne pa odkrivanje in dokazovanje prekrškov v zvezi z napačnim odlaganjem odpadkov.Z videonadzorom pridobljeni podatki (videoposnetki), ki se nanašajo na posameznika, so osebni podatki, in so del zbirke osebnih podatkov, ki nastane z izvajanjem videonadzora. Pogoji za izvajanje videonadzora so določeni v
- do
- členu ZVOP-
- člen določa splošne pogoje za izvajanje videonadzora,
- člen videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore,
- člen videonadzor v večstanovanjskih stavbah,
- člen pa videonadzor znotraj delovnih prostorov. Ker z izvajanjem videonadzora nastane zbirka osebnih podatkov, mora izvajalec videonadzora poleg navedenih členov upoštevati tudi druge določbe ZVOP-1 (npr.
- člen - vodenje evidence posredovanja osebnih podatkov,
- in
- člen - zavarovanje osebnih podatkov,
- in
- člen - vzpostavitev kataloga zbirke osebnih podatkov in posredovanje podatkov iz kataloga Informacijskemu pooblaščencu).
- člen ZVOP-1 določa, da je za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Videonadzor se lahko v večstanovanjski stavbi uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Prepovedano je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika in snemati vhode v posamezna stanovanja.Ker je prostor za odlaganje smeti skupni prostor dveh stavb, bi bila uvedba videonadzora v njem dopustna, če bi svojo privolitev podal zadosten delež etažnih lastnikov obeh stavb in če bi ga uvedli za namene, ki jih določa drugi odstavek
- člena ZVOP-
- člen ZVOP-1 namreč določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter da se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Gre za načelo namembnosti, ki je temeljno načelo varstva osebnih podatkov in izhaja iz drugega odstavka
- člena Ustave Republike Slovenije, po katerem mora biti med drugim v zakonu določen namen uporabe osebnih podatkov. Zakonodajalec je uporabo videonadzora kot obliko obdelave osebnih podatkov z ZVOP-1 omejil tako, da je določil zaprt krog dopustnih namenov za njegovo izvajanje. Tako je zakonit namen, zaradi katerega se lahko izvaja videonadzor v večstanovanjskih stavbah oziroma zaradi katerega se lahko shranjujejo in pregledujejo videoposnetki, kot izhaja iz
- člena ZVOP-1, zagotavljanje varnosti ljudi in varovanje premoženja, ne pa odkrivanje in dokazovanje prekrškov v zvezi z napačnim odlaganjem odpadkov.Poleg zgoraj navedenih pogojev je izvajanje videonadzora zakonito le, če je ustrezno označeno (vsebina obvestila o izvajanju videonadzora je predpisana v
- členu ZVOP-1.). Videonadzorni sistem mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb. Pravila zavarovanja določa
- člen ZVOP-1, v skladu s katerim mora izvajalec npr. poskrbeti za ustrezno zavarovanje prostora, v katerem se nahaja videonadzorni sistem (zaklepanje prostora, v katerem je snemalna naprava in monitor za pregledovanje videoposnetkov), za ustrezno zavarovanje programa za izvajanje videonadzora in zbirke videoposnetkov (dostop do nje imajo lahko le pooblaščene osebe z uporabo individualnih gesel, krog teh oseb naj bo čim ožji) in zagotavljanje notranje sledljivosti (kdo, kdaj, katere videoposnetke in za kakšen namen je pregledoval). Poleg notranje sledljivosti mora izvajalec videonadzora v skladu s tretjim odstavkom
- člena ZVOP-1 zagotavljati tudi zunanjo sledljivost (komu, kdaj, katere videoposnetke in na kakšni pravni podlagi je posredoval). Iz ZVOP-1 sicer ne izhaja, da morajo etažni lastniki postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov (videoposnetkov) in pooblaščene osebe za obdelavo videoposnetkov določiti v internem aktu, vendar pa IP priporoča sprejem takšnega akta in seznanitev etažnih lastnikov z njegovo vsebino. Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026