← Slovenija

Videonadzor v večstanovanjski stavbi - IPRS

Videonadzor v večstanovanjski stavbi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.06.2022 Številka: 07121-1/2022/667 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, kakšni so pogoji za namestitev videonadzora v večstanovanjski stavbi, ki jo upravljate in sicer bi namestili videonadzor na skupne hodnike ali v dvigalo. Razlog za namestitev videonadzora je uriniranje po vratih obnovljenega dvigala. Sprašujete, ali ob uvedbi videonadzora iz razloga preprečitve nastanka škode potrebujete soglasje (ter v kakšnem odstotku, ali gre za več kot 50%, več kot 75% ali celo 100%). Sprašujte tudi, ali se lahko soglasju izognete s kakšno drugo odločbo (npr. sodno)? *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  2. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. V večstanovanjski stavbi se lahko videonadzor uvede le, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZVOP-1, med drugim je za uvedbo videonadzora potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Pridobitvi soglasja lastnikov se ne morete izogniti npr. s sodno odločbo. Pri uvedbi videonadzora naj upravljavec upošteva konkretne okoliščine, načelo najmanjšega obsega podatkov ter morebitne druge ukrepe za zagotovitev varnosti premoženja, ki manj posegajo v zasebnost posameznikov. O b r a z l o ž i t e v: Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Navedeno pomeni, da IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more komentirati utemeljenosti oz. zakonitosti videonadzora, ki ga opisujete, oz. se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se naj videonadzor izvajal. Z nezavezujočim mnenjem vam tako podajamo zgolj splošne usmeritve in priporočila glede videonadzora v večstanovanjski stavbi. Videonadzor v večstanovanjski stavbi je treba izvajati skladno z
  7. členom ZVOP-
  8. Za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi je potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Pridobitvi soglasja lastnikov se tako ne morete izogniti s pridobitvijo npr. sodne odločbe. Videonadzor se lahko v večstanovanjski stavbi uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Prepovedano je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika in snemati vhode v posamezna stanovanja. Nadalje je izrecno prepovedano omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke. Opozarjamo tudi, da mora biti skladno z načelom najmanjšega obsega podatkov videonadzor usmerjen na točno določen in omejen prostor. Glede na vaš opis dodatno opozarjamo, da tretji odstavek
  9. člena ZVOP-1 (ki sicer določa videonadzor v delovnih prostorih) določa, da je prepovedano izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih, kar kaže na to, da gre za posebej varovane prostore, kjer je pričakovanje zasebnosti višje. Predlagamo, da pri presoji upoštevate tudi druge načine zagotovitve varnosti premoženja, ki manj posegajo v zasebnost posameznikov. V kolikor pa bi se kamere namestile tako, da oseba na posnetkih ni določljiva, v tem primeru ne bi šlo za videonadzor skladno z ZVOP-
  10. Ponovno opozarjamo, da bi lahko o utemeljenosti konkretnega videonadzora IP odločal zgolj v inšpekcijskem postopku. Nadalje izpostavljamo, da mora biti tudi vpogled v videoposnetke povezan z nameni, zaradi katerih je bil videonadzor uveden. V primeru, da se izvaja videonadzor zakonito, skladno z določbo
  11. člena ZVOP-1, bi lahko upravljavec oz. izvajalec videonadzora posnetke pregledoval (in nadalje posredoval organom pregona) zgolj v primeru, ko bi prišlo npr. do poškodovanja ali odtujitve premoženja ali npr. ogrožanja ljudi oziroma ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Upravljavec mora v zvezi z videonadzorom upoštevati tudi druge določbe ZVOP-1 oz. Splošne uredbe, npr. glede objave obvestila o videonadzoru in preprečitve nepooblaščenega dostopa do videonadzornega sistema tretjim osebam (
  12. člen ZVOP-1), zavarovanja osebnih podatkov (24.,
  13. in
  14. člen Splošne uredbe), vodenja evidenc dejavnosti obdelave (
  15. člen Splošne uredbe), obveščanja posameznikov (
  16. in
  17. člen Splošne uredbe) in pogodbene obdelave osebnih podatkov (
  18. člen Splošne uredbe). Pri tem opozarjamo, da mora upravljavec posamezniku ob pridobitvi njegovih osebnih podatkov skladno s
  19. členom Splošne uredbe podati tudi nekatere informacije o obdelavi osebnih podatkov, npr. kakšen je namen in pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, komu osebne podatke posreduje, ali jih prenaša v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, koliko časa se bodo osebni podatki hranili, itd. V kolikor gre v vašem primeru dejansko za videonadzor v poslovni stavbi, vam predlagamo, da se seznanite z mnenjem IP št. 07121-1/2021/456 z dne 8.3.
  20. Glede morebitnih drugih vprašanj v zvezi z videonadzorom si lahko odgovore poiščete v že izdanih mnenjih IP, ki so dosegljiva na www.ip-rs.si/vop. Več informacij o videonadzoru si lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.