Videonadzor vhoda + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.03.2021 Številka: 07121-1/2021/435 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem navajate, da ste na zasebnem zemljišču trije lastniki dveh objektov, kjer se oddajajo apartmaji. Eden od lastnikov je v svojem prostoru je namestil kamero in jo usmeril pred vaš vhod, ki je sicer skupna lastnina, funkcionalno pa le vaša, ker tam sosed nima razlogov za uporabo. Sosed torej nadzoruje le tisti del, ki ga uporabljate vi in ne vseh skupnih površin. O tem ni vprašal niti vas niti tretjega lastnika, nikogar tudi ni obvestil, niti označil z napisom, da gre za videonadzor. Zanima vas, ali ima sosed sploh pravico na ta način kontrolirati vaš vhod. Ob tem se namreč ne počutite dobro, ker na ta način dobiva tudi podatke o vaši prisotnosti in prisotnosti gostov, ki jim oddajate apartma, prihod poštarja in s tem pošte, ki jo prejemate. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora zakonitosti obdelave osebnih podatkov ne more presojati. IP v okviru neobvezujočega mnenja namreč ne more podati dokončnega odgovora na vaša vprašanja, temveč to lahko stori zgolj v okviru postopka inšpekcijskega nadzora, ko se v konkretnih okoliščinah ugotovi dejansko stanje obdelave osebnih podatkov. Zato vam glede dopustnega izvajanja videonadzora posredujemo zgolj splošno mnenje. ZVOP-1 poleg splošnih določb o videonadzoru (
- člen) eksplicitno ureja le videonadzor dostopov v uradne službene oziroma poslovne prostore (
- člen), videonadzor v večstanovanjskih stavbah (
- člen) ter videonadzor delovnih prostorov (
- člen). Iz vašega sporočila je razvidno, da eden od lastnikov nepremičnin izvaja videonadzor brez soglasja ostalih lastnikov. V primeru, da gre za večstanovanjske stavbe in je okolica stavbe, ki je pod videonadzorom, v skupni lasti lastnikov nepremičnin, kar v vašem sporočilu tudi navajate, se kot pravna podlaga za zakonito izvajanje videonadzora tako vhoda v stavbo kot tudi okolice stavbe uporablja
- člen ZVOP-
- Navedeno pomeni, da se izvajanje videonadzora nad vhodom in okolico šteje za zakonito, če ima izvajalec videonadzora (upravljavec osebnih podatkov) pisno privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev, ter če je izvajanje videonadzora potrebno za varnost ljudi in premoženja (dokazovanje upravičenosti vzpostavitve videonadzora je na strani izvajalca in lastnikov, ki morajo izkazati, da obstaja verjetnost ogrožanja življenja ali telesa posameznikov oziroma nastanka premoženjske škode). Izvajalec videonadzora mora ob tem izpolniti še druge pogoje, določene v
- in
- členu ZVOP-1, in sicer mora o izvajanju videonadzora objaviti ustrezno obvestilo (ki mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor, to pa ne velja zgolj za stanovalce, ampak za vse posameznike, ki so lahko izpostavljeni videonadzoru, torej tudi za obiskovalce) ter videonadzorni sistem zavarovati pred dostopom nepooblaščenih oseb (drugi, tretji in peti odstavek
- člena), poleg tega pa mora zagotoviti, da se bodo z videonadzorom nadzorovali le skupni prostori, da se ne bo izvajal videonadzor vhodov v posamezna stanovanja, in da ne bo mogoče izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke (tretji, četrti in peti odstavek
- člena). Vaš sosed bi torej lahko uvedel videonadzor, če bi se s tem strinjali solastniki, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev, v primeru, da bi bilo to nujno potrebno za varovanje ljudi ali premoženja, snemati pa ne bi smel vhodov v posamezna stanovanja, poleg tega pa bi o izvajanju videonadzora moral objaviti ustrezno obvestilo. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, bi lahko šlo za izvajanje videonadzora v nasprotju s predpisi o varstvu osebnih podatkov, konkretno kršitev določb o videonadzoru pa bi IP lahko ugotavljal v primeru prijave kršitve varstva osebnih podatkov v postopku inšpekcijskega nadzora, vendar pa je morebitna uvedba in uspeh inšpekcijskega postopka s strani IP vedno odvisna od konkretnih okoliščin in dokazov. IP bi v primeru prejetja prijave načeloma lahko uvedel inšpekcijski postopek tedaj, ko bi prijavitelj zagotovil dokaze, ki v zadostni meri izkazujejo sum nezakonitega izvajana videonadzora. Za uvedbo postopka v primeru izvajanja videonadzora IP torej potrebuje več dokazov, ki pričajo o tem, da se s postavljeno kamerami dejansko izvaja nezakonit videonadzor. Slednje je v primeru izvajanja videonadzora s strani posameznika še posebej pomembno, saj vstop v stanovanje in s tem povezan pregled videonadzornega sistema zaradi ustavne določbe nedotakljivosti stanovanja ni dopusten brez odredbe sodišča. Vsekakor pa ima posameznik vedno na voljo druge oblike pravnega varstva. Posameznik lahko tako npr. v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, na podlagi
- člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007 s spremembami; v nadaljevanju: OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi
- člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino. V primeru nezakonitega slikovnega snemanja pridejo v poštev tudi določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/2012 s spremembami; v nadaljevanju: KZ-1). Neupravičeno slikovno snemanje namreč lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po
- členu KZ-1, ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba. Več informacij v zvezi z videonadzorom najdete v Smernicah o videonadzoru, ki so dostopne na spletni strani IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/, poleg tega pa si lahko ogledate tudi neobvezna mnenja, ki jih je IP izdal v zvezi z izvajanjem videonadzora in so objavljena na naslovu https://www.ip-rs.si/vop/, vsebinsko področje »Video in avdio nadzor«. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/. Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026