Videonadzor vhoda v poslovno stavbo - IPRS

Videonadzor vhoda v poslovno stavbo + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.03.2021 Številka: 07121-1/2021/456 Kategorije:Pravne podlage, Video in avdio nadzor, Zakoniti interesi --> Kategorije: Video in avdio nadzor, Pravne podlage, Zakoniti interesi Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše ponovno zaprosilo za mnenje glede videonadzora v poslovni stavbi. Dodatno nas opozarjate, da gre pri vašem primeru za videonadzor vhoda v izključno poslovno stavbo, za katero se ne uporabljajo določbe Stanovanjskega zakona. Prosite nas za mnenje glede potrebne kvote soglasij za uvedbo videonadzora skladno s Stvarnopravnim zakonikom. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko tako podamo zgolj splošne usmeritve in priporočila. Zakonodaja posebej ne ureja izvajanje videonadzora v stavbi, ki je samo poslovna, temveč ZVOP-1 izrecno ureja videonadzor dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore, videonadzor v večstanovanjskih stavbah in v delovnih prostorih. Kot smo že poudarili v predhodno izdanem mnenju št. 07121-1/2021/302 z dne 23.2.2021, ZVOP-1 v 75. členu v zvezi z videonadzorom dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore izrecno ne določa, kakšna večina lastnikov poslovnih prostorov je potrebna za sprejem sklepa o uvedbi videonadzora. Na to je opozorilo tudi Upravno sodišče v zadevi opr. št. UL0012360 z dne 28.10.2015, v kateri je izrecno poudarilo, da je treba za videonadzor nad dostopom do poslovnih prostorov upoštevati določbo 75. člena ZVOP-1, oz. v kolikor je za vas relevantno, določbo 77. člena ZVOP-1 (videonadzor v delovnih prostorih). Navedeni določbi pa ne predpisujeta deleža soglasja solastnikov poslovne stavbe, kot to predpisujeta za uvedbo videonadzora v večstanovanjske stavbe, saj je zasebnost v stanovanjskih stavbah upravičeno bolj zaščitena. Kot je poudarilo Upravno sodišče, je treba uporabiti specialne določbe ZVOP-1 in razčiščevanje vprašanja, ali pomeni videonadzor obliko rednega upravljanja s stvarjo ali pa presega okvir rednega upravljanja po Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20), v tej zadevi ni relevantno. Predlagamo vam, da presodite, ali je uvedba videonadzora zakonita z vidika navedenih določb ZVOP-1, oz. v kolikor gre pri skupnih delih stavbe, nad katerimi bi želeli postaviti videonadzor, dejansko za druga območja kot je vhod v poslovno stavbo oziroma za delovne prostore, vam predlagamo, da upoštevate pravne podlage, določene s Splošno uredbo. Pojasnjujemo, da mora za zakonito obdelavo osebnih podatkov obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe: (

1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. V vašem primeru bi se lahko npr. uporabila tudi točka (f), na podlagi katere je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec. Videonadzor bi bil dovoljen v primeru, ko je to nujno potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov upravljavca osebnih podatkov (izvajalca videonadzora) in nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se osebni podatki (posnetki) nanašajo. Videonadzor mora biti usmerjen na točno določen in omejen prostor, izvajalec videonadzora pa mora o izvajanju videonadzora obvezno objaviti obvestilo o izvajanju videonadzora. Pri tem mora upravljavec upoštevati tudi načela, ki jih določa Splošna uredba v 5. členu. Videonadzor velja za eno hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato mora biti poleg ustrezne pravne podlage omejen na to, kar je nujno oz. sorazmerno za dosego cilja, ki ga zasleduje. Gre predvsem za načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (točka (
7. c)prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe). Izbira pravne podlage v konkretnem primeru pa je seveda odgovornost upravljavca. Ponovno pa opozarjamo, da je treba pri uvedbi videonadzora upoštevati tudi druge določbe, npr. glede objave obvestila o videonadzoru (74. člen ZVOP-1), zagotovitve zavarovanja osebnih podatkov (24., 25. in 32. člen Splošne uredbe), vodenja evidenc dejavnosti obdelave (30. člen Splošne uredbe), obveščanja posameznikov (13. in 14. člen Splošne uredbe), skupnega upravljanja (26. člen Splošne uredbe) in pogodbene obdelave osebnih podatkov (28. člen Splošne uredbe). V upanju, da ste prejeli odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., Svetovalka Pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
8. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026