← Slovenija

Videonadzor vhoda v stanovanje v večstanovanjski stavbi - IPRS

Videonadzor vhoda v stanovanje v večstanovanjski stavbi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.04.2022 Številka: 07121-1/2022/441 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. Navajate, da ste zaradi kraje paketov iz vašega poštnega nabiralnika vzpostavili videonadzor v večstanovanjski stavbi iz balkona, ki je v vaši lasti in ne spada med skupne dele zgradbe. Vhod je od drugega stanovanja oddaljen približno en meter in njihovi lastniki želijo, da odstranite video kamero kljub temu, da bi na kameri namestili pokrivno masko tako, da bi bil pogled možen samo na vaš nabiralnik in vaš vhod (preostanek se zatemni). Videoposnetkov ne shranjujete. Sprašujete, ali morate resnično odstraniti video kamero, saj ne vidite razloga za nezakonitost glede na to, da bo videonadzor zajemal samo vaš vhod in nabiralnik. Ne veste, kako se sicer zaščititi pred krajami paketov. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. V večstanovanjski stavbi se mora videonadzor izvajati skladno z določbami ZVOP-1. Uvede se lahko zgolj z namenom zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja. Kadar pa okolica, ki jo pokriva videonadzor, ni v skupni lasti etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe, je izvajanje videonadzora zakonito, če obstaja primerna pravna podlaga skladno s Splošno uredbo, npr. na podlagi zakonitih interesov. Izvajanje takšnega videonadzora je načeloma dopustno v primeru, če so kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če se z videonadzorom nesorazmerno ne posega v posameznikovo pravico do zasebnosti. O b r a z l o ž i t e v: Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Navedeno pomeni, da IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more komentirati utemeljenost oz. zakonitost videonadzora ki ga opisujete, oz. se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal. Podamo vam lahko zgolj splošne usmeritve in priporočila. Na vprašanje, kot je vaše, je IP v preteklosti v nezavezujočih mnenjih že odgovarjal, zato vas napotujemo zlasti na mnenje št. 07121-1/2020/792 z dne 6.5.2020. Mnenja so dosegljiva s pomočjo iskalnika, ki je dostopen na www.ip-rs.si/vop. V kolikor z videonadzorom zajamete področje, ki je v skupni lasti etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe, vam na splošno pojasnjujemo, da je treba videonadzor v večstanovanjski stavbi izvajati skladno z 76. členom ZVOP-1. Za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi je potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Videonadzor se lahko v večstanovanjski stavbi uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Prepovedano je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika in snemati vhode v posamezna stanovanja. Nadalje je izrecno prepovedano omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke. Kot pa smo poudarili v citiranem mnenju, pa je v primeru, da okolica, ki jo pokriva videonadzor, ni v skupni lasti lastnikov stanovanj v večstanovanjski stavbi, videonadzor dopusten ob soglasju lastnika pod pogojem, če za izvajanje takšnega videonadzora obstaja katera od pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (

  1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
  2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
  3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
  4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
  5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
  6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Kot možno pravno podlago smo izpostavili točko (
  7. f)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe in sicer obstoj zakonitih interesov. Izvajalec videonadzora mora izkazati zakonite interese (npr. varovanje ljudi in premoženja), zaradi katerih je potrebno izvajati videonadzor, poleg tega pa mora znati obrazložiti, zakaj nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne svoboščine posameznikov, nad katerimi se izvaja videonadzor (npr. drugih stanovalcev, ki se gibljejo na tem območju). Izvajanje takšnega videonadzora je lahko dopustno v primeru, če so kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če se z videonadzorom nesorazmerno ne posega v posameznikovo pravico do zasebnosti. Zaradi tega mora biti videonadzor usmerjen na točno določen in omejen prostor, s takšnim videonadzorom se praviloma ne sme snemati vhodov v stanovanja, izvajalec videonadzora pa mora izpolniti tudi vse zahteve, ki jih določa 74. člena ZVOP-1 (npr. obvestilo o izvajanju videonadzora). Pri tem mora upravljavec upoštevati tudi načela, ki jih določa Splošna uredba v 5. členu. Videonadzor velja za eno hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato mora biti poleg ustrezne pravne podlage omejen na to, kar je nujno oz. sorazmerno za dosego cilja, ki ga zasleduje (t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov). Kar zadeva izvajanje videonadzora s strani posameznika dodatno pojasnjujemo, da se skladno z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe, Splošna uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svojega zasebnega objekta oz. iz svoje zasebne lastnine se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno oz. domačo dejavnost, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja. Pri tem poudarjamo, da bi IP lahko inšpekcijski postopek uvedel le v primeru, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti (npr. konkreten videonadzorni posnetek ali npr. posnetek zaslonske slike kamere). Opozarjamo pa, da ima prizadeti posameznik na voljo tudi druge oblike pravnega varstva in sicer lahko v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, med katere nedvomno sodi tudi poseg v pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave Republike Slovenije, na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631 v nadaljevanju: OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. Poleg tega lahko posameznik v primeru, ko je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino. Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20, KZ-1) pomeni tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, katerega je potrebno podati na pristojni policijski postaji. Odgovore na vprašanja v zvezi z videonadzorom lahko najdete s pomočjo iskalnika mnenj na www.ip-rs.si/vop z vpisom ključnih besed in izborom vsebinskega področja (npr. »video in avdio nadzor«). Nekaj informacij o izvajanju videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  8. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.