← Slovenija

Videonadzor za osebno rabo - IPRS

Videonadzor za osebno rabo + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.04.2016 Številka: 0712-1/2016/916 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je
  4. 2016 prejel vašo vlogo,
  6. 2016 pa še elektronsko sporočilo, v katerem pojasnjujete svoje razloge za uvedbo videonadzora na svoji parceli, kjer imate hišo, in na parceli, kjer je vpisana služnostna pot, in nas v zvezi s tem sprašujete:
  7. Ali lahko postavite video nadzor na omenjeni nepremičnini po ZVOP-1? Posnetke bi uporabljali zgolj za osebno rabo, potencialno kot dokazno gradivo v primeru ponovnega fizičnega napada.
  8. Ali morate objaviti kakšno obvestilo oz. kakšne bi bile vaše obveznosti po ZVOP-1?
  9. Kakšne bi bile vaše obveznosti po ZVOP-1 v primeru, da posnetkov ne bi shranjevali?
  10. Kakšne bi bile vaše obveznosti po ZVOP-1 v primeru, da namestite »slepe«, torej nedelujoče kamere?
  11. Ali je dovoljeno, da soseda slikate v primeru fizičnega napada oz. motenja posesti na svojem zemljišču oz. na služnostni poti?
  12. Kako lahko izvedete označbo, da je prehod dovoljen samo za lastnike zemljišča?
  13. Na kakšen način se lahko uporabijo videoposnetki za primer dokaznega gradiva v kazenskem postopku, ali lahko posnetke predložite sami ali potrebujete za to firmo z ustrezno licenco?V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  14. točke prvega odstavka
  15. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  16. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP opozarja, da se ZVOP-1 ne uporablja, če gre za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe. V tem primeru vam ni potrebno objaviti obvestila, določenega v
  17. členu ZVOP-1.Ne glede na to posameznik, ki izvaja videonadzor, le-tega lahko izvaja zgolj tako, da ne poseže v pravice drugih posameznikov (na primer v njihovo pravico do zasebnosti). Če posameznik brez dovoljenja in vednosti snema druge ljudi (izven meja svoje lastnine oziroma posesti), je za svoja dejanja lahko kazensko in odškodninsko odgovoren. IP je pri svojem delu že obravnaval primere s podobno vsebino in o tem izdal neobvezna mnenja, zato vam predlagamo, da se z njimi seznanite na spletni strani IP, kjer lahko s pomočjo iskalnika po mnenjih in odločbah s področja varstva osebnih podatkov (www.ip-rs.si/vop/) poiščete vrsto mnenj s področja izvajanja videonadzora na zasebni parceli oz. za zasebno rabo, med njimi tudi npr.:- mnenje, št. 0712-1026/2007/2 z dne
  19. 2007 (https://www.ip-rs.si/vop/videonadzor-na-zasebnem-dvoriscu-1260/?tx_jzvopdecisions_pi1[highlightWord]=0712-1026%2F2007%2F2),- mnenje, št. 0712-734/2007/2 z dne
  21. 2007 (https://www.ip-rs.si/vop/video-snemanje-na-domacem-in-iz-domacega-dvorisca-1058/?tx_jzvopdecisions_pi1[highlightWord]=0712-734%2F2007%2F2),- mnenje, št. 0712-310/2006/2 z dne
  23. 2006 (https://www.ip-rs.si/vop/videonadzor-svojega-zemljisca-na-delu-katerega-ima-sosed-sluznost-474/). Ob tem IP podaja pojasnilo, da lahko na podlagi pristojnosti, ki mu jih nalaga
  24. člen ZVOP-1, daje neobvezna mnenja, pojasnila in stališča le o vprašanjih s področja varstva osebnih podatkov, kar predstavlja le del človekove zasebnosti, ki ga Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami) ureja v
  25. členu, zato se lahko IP v konkretnem primeru opredeli le do vaših vprašanj, ki se nanašajo na videonadzor.ZVOP-1 kot področni zakon ureja videonadzor v členih od 74 do
  26. Vendar je pri tem potrebno upoštevati tudi splošna določila ZVOP-1, ki določajo, kdaj se ta zakon lahko uporabi in katere so izjeme, do se ta zakon ne uporablja. Tako ZVOP-1 v
  27. členu določa, da se ta zakon ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe. Posledično niste zavezani k uporabi določb v omenjenih členih (omejitve namena, dolžnost namestiti obvestilo, obveznosti glede zavarovanja, itd.). Prav tako k uporabi ZVOP-1 niste zavezani, če izvajate videonadzor na daljavo in se pri tem slika ne snema, saj pri tem ne nastaja zbirka osebnih podatkov, ali pri izvedbi lažnega videonadzora z nedelujočo kamero, saj ne gre za dejansko obdelavo osebnih podatkov.Seveda pa dejstvo, da takšnih primerov ZVOP-1 ne ureja, ne pomeni, da posameznik za svoja dejanja ne odgovarja, če z njimi krši pravico do zasebnosti. Če posameznik brez dovoljenja in njihove vednosti snema druge ljudi na zemljišču izven meja svojih nepremičnin, je za svoja dejanja lahko kazensko in odškodninsko odgovoren. Izvajalec, ki se odloči za takšno obliko videonadzora, je lahko podvržen odškodninski tožbi ali uvedbi kazenskega postopka zaradi možnega kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja.
  28. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/2008 (66/2008 popr.), s spremembami in dopolnitvami; KZ-1), namreč določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in s tem občutno poseže v njegovo zasebnost, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Posameznik pa lahko po
  29. členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01, s spremembami in dopolnitvami, OZ) vloži tudi tožbo na sodišče, ki lahko odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica.IP poudarja, da se mora tudi videonadzor v osebne namene vršiti tako, da kamere niso usmerjene na posesti drugih lastnikov oz. na skupne dele (cesto, parkirišče, idr.) v okolici hiše, kjer se gibljejo tudi druge osebe. V primeru, da tega zaradi vseh okoliščin ni mogoče zagotoviti, mora izvajalec videonadzora bodisi umakniti kamere bodisi poskrbeti za ustrezno delno brisanje (»maskiranje«) kritičnega dela kadra na videonadzorni kameri oziroma z nastavitvami v snemanju. IP opozarja, da je skladno z načelom proste presoje dokazov izključno v pristojnosti organa (npr. sodišča), če bo te posnetke tudi uporabil oz. štel kot dokaz (npr. v kazenskem postopku).Več o izvajanju videonadzora si lahko preberete tudi v smernicah IP na to temo, ki so objavljene na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf .V upanju, da smo vam z našimi pojasnili pomagali, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenkaPripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., asistentka svetovalca IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.