Videonadzor zaposlenih s strani delodajalca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.06.2022 Številka: 07121-1/2022/676 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem nas seznanjate, da naj bi se v nekem zasebnem podjetju redno izvajal video nadzor zaposlenih nad prihodom in odhodom z delovnega mesta, ter se jim pri tem, v primeru zamude na delo ali predčasnega odhoda z dela, izrekalo določene sankcije. Zanima vas, ali oziroma pod kakšnimi pogoji je dopustno, da delodajalec z video nadzorom nadzoruje prihode in odhode zaposlenih. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pravila in obveznosti zakonitega izvajanja videonadzora so odvisna od konkretne lokacije in namena vzpostavitve snemanja. Glede uporabe videoposnetkov za izrekanje določenih sankcij pa dodatno opozarjamo, da mora uporaba videoposnetkov biti vedno povezana z nameni, zaradi katerih je bil videonadzor uveden. Videoposnetkov brez ustrezne pravne podlage zato ni dopustno uporabljati za namene, ki niso skladni z nameni, zaradi katerih je bil videonadzor vzpostavljen. O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma pojasnjuje, da Splošna uredba področja videonadzora podrobneje ne ureja, dopušča pa podrobnejšo ureditev v nacionalni zakonodaji, zato med drugim v tem delu ostaja v veljavi ZVOP-1, ki regulira videonadzor v čl. 74 do
- Pri tem pa poudarjamo, da se za videonadzor v najširšem smislu šteje tako uporaba video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, kot tudi vse ostale rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko). Pri tem pojasnjujemo, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov (delodajalcu), ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, kot podobno velja tudi za druge inšpekcijske organe. IP tako ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali bi bil način izvajanja videonadzora, tako da delodajalec spremlja prihode in odhode na delo zaposlenih, dopusten in ustrezen, kajti to bi IP lahko storil le v okviru izvedenega inšpekcijskega nadzora. V nadaljevanju vam zato posredujemo le nekaj splošnih pojasnil, v okviru naše obstoječe prakse, v katerih smo že odgovorili na podobna vprašanja vašemu glede videonadzora na delovnem mestu: - Mnenje IP št. 07121-1/2021/1241 z dne
- 7.2021; - Mnenje IP št. 07121-1/2021/33 z dne
- 2021; - Mnenje IP št. 0712-1/2019/3024 z dne
- 2020; - Mnenje IP št. 0712-1/2019/1656 z dne
- IP upoštevaje zgoraj izpostavljena mnenja poudarja, da delodajalci lahko eventualno vzpostavijo videonadzor skladno s
- členom ZVOP-1, ki ureja videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. O izvajanju videonadzora je potrebno pisno obvestiti vse zaposlene v osebi javnega ali zasebnega sektorja, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. Glede roka hrambe peti odstavek
- člena izrecno določa, da se lahko videoposnetki hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, če zakon ne določa drugače. Poudarjamo pa, da se lahko videonadzor izvaja zgolj na mestih, kjer je omogočen dostop do uradnih službenih oziroma poslovnih prostorov. Videonadzor drugih delovnih prostorov (za delovne prostore gre šteti vse prostore in površine, kjer zaposleni opravljajo svoje delovne naloge), pa je mogoč zgolj tedaj, ko so izpolnjeni zakonski pogoji po
- členu ZVOP-1 in sicer le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Odločanje o nujnosti in potrebnosti uvedbe videonadzora pa je na strani upravljavca, ki pa mora slediti zgolj zgoraj navedenim in dopustnim namenom, upravičenost pa se mora vedno presojati od primera do primera, kar pomeni, da mora biti osnovno vodilo pri uvedbi videonadzora načelo, da se ta uvede le takrat, kadar ni na razpolago drugega milejšega ukrepa za dosego teh namenov. Vsekakor mora upravljavec, v kolikor bi se odločil za izvajanje videonadzora na delovnem mestu, poskrbeti za vse obveznosti, ki jih ima v povezavi z varnostjo obdelave iz člena 32 Splošne uredbe oziroma zavarovanjem osebnih podatkov iz
- in
- člena ZVOP-1, obveščanja posameznikov o izvajanju videonadzora (
- člen ZVOP-1 v povezavi s
- členom Splošne uredbe), posvetovanja z reprezentativnim sindikatom, če ta obstaja (
- člen ZVOP-1) itd. Glede uporabe videoposnetkov za izrekanje določenih sankcij pa dodatno opozarjamo še na načelo omejitve namena po (b) točki prvega odstavka
- člena Splošne uredbe, ki določa, da so lahko osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni. Uporaba videoposnetkov mora biti torej povezana z nameni, zaradi katerih je bil videonadzor uveden, kjer videoposnetke ni dopustno uporabljati za namene, ki niso skladni z nameni, zaradi katerih je bil videonadzor vzpostavljen. V kolikor bi posameznik menil, da se videonadzor v njegovem podjetju izvaja nezakonito, lahko vsekakor poda prijavo pri IP (uporabi lahko tudi obrazec, dostopen na naši spletni strani - Prijava kršitve varstva osebnih podatkov (Obrazec ZIN PRIJAVA)). Prijava je lahko oddana tudi anonimno. IP pa je tudi, ko je prijavitelj znan, zakonsko obvezan varovati vir prijave. Svetujemo vam tudi, da si več o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih preberete v smernicah IP: »Kako so moji podatki varovani v delovnem razmerju« oz. v že objavljenih mnenjih IP, ki so dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/, kjer si lahko poiščete in preberete mnenja glede na konkretno ključno besedo, ki vas zanima (npr. “videonadzor”). V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Pripravil: Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026