Videoposnetek delavca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.09.2014 Številka: 0712-1/2014/2891 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 5.9.2014 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali lahko delodajalec predvaja video posnetek delavca drugim delavcem na raznih sestankih brez privolitve tega delavca? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec pojasnjuje, da delodajalec lahko posname delavca in ta posnetek nato predvaja tretjim osebam samo, če bi bilo snemanje delavca potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti z delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. V nasprotnem primeru je to dopustno zgolj, če delodajalec pridobi osebno privolitev posnetega delavca, ki pa nikakor ne sme biti izsiljena in jo lahko delavec tudi prekliče. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 je celovit in sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Področje delovnega prava pa je specialno urejeno za javni in zasebni sektor v posebnih zakonih. Delodajalci morajo, ne glede na to, ali se uvrščajo v javni ali zasebni sektor, osebne podatke zaposlenih obdelovati na podlagi zakona in le izjemoma na podlagi osebne privolitve zaposlenega (le osebne podatke, ki niso vezani na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, nepodano soglasje s strani delavca za obdelavo tovrstnih osebnih podatkov, pa ne sme imeti posledic za delovno razmerje). V delovnih razmerjih obstaja izrazita neenakost moči strank, zato zakonodajalec na tem področju ne dopušča avtonomije strank. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR) v
- odstavku
- člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Iz
- odstavka istega člena izhaja, da lahko osebne podatke delavcev zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Prav tako se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ni več zakonske podlage, takoj zbrisati in prenehati uporabljati (
- odstavek
- člena). V
- odstavku
- člena ZDR je konkretizirano načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Ker navedena določba
- člena ZDR dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez izrecne podlage v zakonu, lahko delodajalec od delavca sicer obdeluje določene osebne podatke, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, za kateri namen določene osebne podatke potrebuje. Če delodajalec tega ne naredi, podatkov od delavca ne sme zahtevati. Delodajalec tako lahko osebne podatke delavcev zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo, če je to določeno z ZDR ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pooblaščenec konkretno ne ve za kakšen posnetek gre v predmetnem primeru, vendar je malo verjetno, da bi bil videoposnetek delavca potreben zaradi uresničevanja pravic in obveznosti z delovnega razmerja, zato Pooblaščenec pojasnjuje, da lahko delodajalec, posname delavca in ta posnetek nato predvaja tretjim osebam zgolj v primeru, če pridobi osebno privolitev posnetega delavca, ki pa nikakor ne sme biti izsiljena. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026