Virusni marketing + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.06.2007 Številka: 0712-516/2007/2 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 25.05.2007.Spraševali ste nas za mnenje glede konkretnega primera virusnega marketinga:Vsak, ki se prijavi na spletno stran *** , vpiše e-mail naslove svojih prijateljev, tem pa se pošlje vabilo za sodelovanje v nagradni igri. Lahko bi rekli tudi, da z obljubo nagrade premamijo ljudi v to, da svojim prijateljem sami pošljejo reklamo v imenu podjetja (to pa se opere oznake spamerja). Sami trdijo tudi, da v tem procesu oni niso v vlogi nekoga, ki zbira in obdeluje osebne podatke (e-mail naslove) brez privolitve lastnikov, temveč le v vlogi ponudnika storitve posredovanja elektronske pošte.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.Virusni marketing je ena od oblik marketinga, ki se je zlasti razvila s pojavom interneta, dejansko pa je obstajala že dolgo pred tem, saj temelji na širjenju sporočila od ust do ust. Internet je s svojimi lastnostmi, predvsem pa hitrostjo, enostavnostjo in širokim dosegom, omogočil izjemne možnosti za razvoj virusnega marketinga. Virusni marketing na internetu temelji na hitrem prenosu informacij po spletu med spletnimi uporabniki preko ustnega izročila in sicer se pri tem na različne načine vzpodbuja uporabnike, da prenašajo določeno marketinško sporočilo do drugih ljudi in s tem ustvarjajo potencial za eksponentno rast v izpostavljenosti sporočilu in njegovemu vplivu. To dejansko pomeni, da se na nek način uporablja spletne uporabnike in njihove socialne mreže za prenos reklamnih sporočil. V praksi je pogosta povezava tovrstnega marketinga z nagradnimi igrami, obiskovalce spletne strani se namreč pozove, da se vključijo v določeno nagradno igro, pri čemer pa morajo vnesti določeno število elektronskih naslovov oseb, ki jih poznajo. Pogosto je akcija zasnovana tako, da večje število vnesenih naslovov poveča možnost za dobitek nagrade, s čimer želi izvajalec tovrstne akcije ustvariti čim večji doseg svoje marketinške akcije s pomočjo socialnega omrežja posameznika. Več kot bo obiskovalec vnesel naslovov, širši bo doseg in z veliko verjetnostjo tudi večja uspešnost takšne akcije. Seveda je za uspešnost takšne akcije zelo pomembno, kako je izvedena. Izvajalec lahko namreč ustvari določeno zanimivo in uporabno informacijo, ki je ljudem tako zelo všeč, da jo samodejno in brezplačno posredujejo svojim prijateljem in znancem. Izvajalec akcije najlažje doseže pozitivne marketinške učinke z brezplačnimi elektronskimi knjigami, partnerskimi programi, elektronskimi poročili, uporabnimi programi itd. Ni odveč omeniti, da gre pogosto tudi pri prepošiljanju določenih elektronskih sporočil s šaljivo vsebino dejansko zelo pogosto za prikrito akcijo virusnega marketinga, saj lahko določeno marketinško sporočilo na ta način doseže izjemno veliko ljudi v zelo kratkem času in ravno s tega vidika ime tovrstnih akcij spominja na računalniške viruse. Internet nudi izjemno platformo za razmnoževanje takšnih sporočil, ki se lahko posredujejo s pomočjo e-pošte, novičarskih skupin, forumov, e-voščilnic, e-kuponov, ipd. Številni ponudniki brezplačnih spletnih računov elektronske pošte na primer na dno vsakega poslanega elektronskega sporočila pripnejo določeno reklamno vsebino, ki se s posredovanjem širi med uporabniki. Pogosto je kratkoročni cilj izvajalcev virusnega marketinga na internetu ustvarjanja večjega obiska spletnih strani, vendar pa to praviloma ni dolgoročni cilj, saj samo ustvarjanje prometa na spletnih straneh s pomočjo brezplačne ponudbe še ne pomeni povečane prodaje. Običajen pristop je, da izvajalec sicer brezplačne produkte ponudi vsem obiskovalcem strani, ampak šele takrat, ko mu ti posredujejo svoj naslov elektronske pošte in druge podatke, ki jih želi od njih pridobiti. Podjetje lahko na ta način učinkovito gradi bazo svojih potencialnih strank, kar lahko kasneje služi kot učinkovit pripomoček pri upravljanju odnosov s strankami. Ena od možnih implementacij je tudi sistem priporočanja povezav, ki preko posebnih programskih servisov omogoča, da izvajalec na svojo stran namesti povezavo, kjer piše "Priporočite to stran prijatelju". S klikom na povezavo se odpre posebno okno, ki vsebuje prazna polja, kamor je potrebno vnesti (vsaj) elektronski naslov osebe, ki ji želi obiskovalec priporočiti spletno stran oziroma njeno vsebino. Naslovniku se s tem posreduje prijazno sporočilo z osebno noto, kjer med drugim piše, da mu njegov prijatelj priporoča ogled vaše strani. Vsak izvajalec neposrednega trženja pa se mora zavedati, da le-tega v slovenskem pravnem redu urejajo predvsem štirje zakoni, in sicer: - Zakon o elektronskih komunikacijah - uradno prečiščeno besedilo (ZEKom-UPB1, Ur. l. RS, št. 13/2007); - Zakon o varstvu potrošnikov - uradno prečiščeno besedilo (ZVPot-UPB2, Ur. l. RS, št. 98/2004); - Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT, Ur. l. RS, št. 61/2006); - Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Ur. l RS, št. 86/04 in 113/05). Zakon o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom-UPB1) obravnava neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij v
- členu, ki določa, da je uporaba samodejnih klicnih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (klicni avtomati), faksimilnih naprav ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega predhodnega soglasja. Ne glede na te določbe lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova. Uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje s pomočjo elektronskih komunikacij, kot so navedena zgoraj, je dovoljena le s soglasjem naročnika.
- odstavek
- člena določa, da elektronske pošte za potrebe neposrednega trženja s skrito ali prikrito identiteto pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, ali brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prekinitev takega neposrednega trženja, ni dovoljeno pošiljati. Glede na zgoraj navedene določbe se seveda postavita predvsem naslednji vprašanji: - ali je pri virusnem marketingu, pravna ali fizična oseba, ki ponudi spletno rešitev za izvajanje virusnega marketinga, zgolj ponudnik te storitve in so dejanski pošiljatelji elektronskih sporočil obiskovalci takšnega mesta, in - ali ponudnik spletne rešitve za izvajanje virusnega marketinga shranjuje ali kako drugače obdeluje vnesene elektronske naslove (npr. za potrebe upravljanja odnosov s strankami)? Pooblaščenec se zaradi intuitivnejše podaje odgovorov na navedeni vprašanji najprej opredeljuje do drugega vprašanja. Odgovor na drugo vprašanje je potrebno poiskati med določili ZVOP-
- V primeru, ko ponudnik spletne rešitve za izvajanje virusnega marketinga shranjuje ali kako drugače obdeluje vnesene elektronske naslove, gre nedvomno za obdelavo osebnih podatkov, kot jo opredeljuje
- odstavek
- člena ZVOP-
- Po tem členu namreč pomeni obdelava osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Seznam elektronskih naslovov tako predstavlja zbirko osebnih podatkov, katere primarni namen obdelave je izvajanje neposrednega trženja. V konkretnem primeru se že na sami spletni strani nahaja obvestilo, da se s prijavo na nagradno igro posameznik strinja, da bo največ enkrat tedensko prejemal obvestila s ponudbo izvajalca s posebnimi popusti in ugodnostmi ter da se kasneje lahko od obvestil enostavno odjavi, če to želi. Pooblaščenec je preveril, ali to pomeni, da bodo tovrstna obvestila prejemali tudi vsi tisti, katerih naslovi so bili vneseni in s strani ponudnika spletne strani dobil pritrdilen odgovor. Takšna pritrditev ima seveda naslednje posledice. Prvič, gre za obdelavo osebnih podatkov, ki mora potekati skladno z določbami ZVOP-1, saj iz pojasnila ponudnika nedvomno izhaja, da ponudnik spletne rešitve shranjuje vnesene elektronske naslove, s tem pa nastane zbirka osebnih podatkov, katere namen je izvajanje neposrednega trženja. Vendar pa je zakonitost obdelave z vidika določb ZVOP-1 potrebno ugotoviti v posebnem postopku inšpekcijskega nadzora in ni primerno vnaprej postavljati pavšalnih sodb o morebitnih kršitvah. Drugič, obstoj zbirke osebnih podatkov, katere namen je izvajanje neposrednega trženja, implicira, da je v konkretnem primeru ponudnik spletne rešitve ne le ponudnik infrastrukture, ki obiskovalcem omogoča pošiljanje elektronskih sporočil, ampak tudi upravljavec zbirke osebnih podatkov za namen neposrednega trženja. Ker pa gre za izvajanje neposrednega trženja s pomočjo sredstev elektronskih komunikacij (elektronske pošte), je po načelu lex specialis derogat legi generali specialnejši zakon Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-UPB1). Glede na dejstvo, da je upravljavec zbirke pridobil elektronske naslove oseb, ki niso podale osebnega soglasja (njihov elektronski naslov je namreč vnesel nekdo, ki ga pozna), gre za kršitev
- odstavka
- člena ZEKom-UPB1, ki določa, da je uporaba elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega predhodnega soglasja. Ker Pooblaščencu niso znane nadaljnje podrobnosti glede samega izvajanja neposrednega trženja (predvsem ali je sporočilo poslano iz veljavnega naslova, ali je jasna identiteta pošiljatelja in ali je podana možnost odjave), se do ostalih morebitnih kršitev ne more opredeljevati. Nadzor nad spoštovanjem
- člena Zakona o elektronskih komunikacijah izvaja Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, zato je potrebno morebiten sum kršitev v podobnih primerih nasloviti na navedeno agencijo. V konkretnem primeru pa bo Informacijski pooblaščenec uvedel inšpekcijski postopek po uradni dolžnosti in obenem zaradi deljene pristojnosti ravnal tudi skladno z določbo
- odstavka
- člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), ki določa, da če dobi organ po pošti, brzojavno ali po elektronski poti vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, jo pošlje brez odlašanja pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporoči stranki. To pomeni, da bo poleg uvedbe inšpekcijskega postopka, zaradi suma kršitve določb ZEKom-UPB1, zadevo v reševanje odstopil tudi pristojni Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (APEK). Informacijski pooblaščenec je torej glede na zgoraj navedeno ugotovil, da v konkretnem primeru obstajajo zadostni razlogi, da proti konkretnemu upravljavcu uvede postopek inšpekcijskega nadzora. Ob navedenem se postavlja tudi vprašanje, kako je z zakonitostjo izvajanja virusnega marketinga na opisani način, če ponudnik spletne rešitve ne bi shranjeval ali drugače obdeloval vnesenih elektronskih naslovov. Pooblaščenec je v tem primeru mnenja, da je odgovornost za pošiljanje elektronskih sporočil s pomočjo spletne rešitve ponudnika spletnega mesta, izključno na strani uporabnika, ki v sistem vnese elektronske naslove oseb iz svojega socialnega omrežja. Ponudnik spletne rešitve namreč ne more prevzemati odgovornosti za dejanja uporabnikov svoje spletne rešitve in je v tem procesu zgolj ponudnik infrastrukture, ki takšno storitev omogoča. Spletna mesta, ki ponujajo določene rešitve in storitve za uporabnike, kot so shranjevanje videoposnetkov, uporaba brezplačnih spletnih elektronskih predalov in podobno, se že v veliki meri omejujejo od odgovornosti z izjavami o varstvu zasebnosti (angl. Privacy Policy) in omejevanju odgovornosti (angl. Disclaimer), vendar pa je potrebno na tem mestu dodati, da sodna praksa na tem področju šele nastaja. Potrebno pa je dodati, da gre tu za vprašanje odgovornosti ponudnikov internetnih storitev, kjer pa je v zakonodajah, ki so se že spoprijele z urejanjem odgovornosti le-teh, praviloma odgovornost posrednikov pri prenosu podatkov omejena ali izključena. Podobno ureditev pozna tudi slovenska zakonodaja. 13.b člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP-A, Ur.l. RS, št. 25/04) namreč določa, da kadar je del storitve informacijske družbe prenos podatkov v elektronski obliki v komunikacijskem omrežju, ki jih zagotovi prejemnik storitve ali zagotavljanje dostopa do komunikacijskega omrežja, ponudnik storitve ni odgovoren za posredovane podatke, pod pogojem, da:- ne sproži prenosa podatkov; - ne izbere naslovnika posredovanih podatkov in - ne izbere ali spremeni vsebine posredovanih podatkov.Če torej ponudnik spletnega mesta, ki vsebuje storitev za virusni marketing, zgolj ponuja tovrstno dejavnost in ob tem ne sproži prenosa podatkov, ne izbere naslovnika posredovanih podatkov in ne izbere ali spremeni vsebine posredovanih podatkov, v tem primeru ponudnik omenjene storitve ni odgovoren za posredovane podatke. Priporočamo vam, da si ogledate tudi druga mnenja s področja varstva osebnih podatkov, ki so objavljena na spletni strani 0712-516/2007/2, po kateri lahko iščete s pomočjo naprednega iskalnika.Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026