Vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje - IPRS

Vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.08.2007 Številka: 0712-728/2007/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani! Dne
4. 2007 je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) preko elektronske pošte prejel vaše vprašanje za mnenje glede zbiranja in ravnanja z osebnimi podatki v postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. V navedeni elektronski pošti navajate: V skladu s
5. členom Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO-UPB4, Ur. l. RS, št. 54/2007) mora lokalna skupnost vračila, prejeta od Slovenske odškodninske družbe, na podlagi sklenjenih poravnav z Državnim pravobranilstvom, začeti vračati zneske posameznim končnim upravičencem, po seznamu, ki ga je predhodno sestavila. Dokumentacijo za uvrstitev na seznam so zbirali t.i. ožji deli lokalne skupnosti, mestne četrti in krajevne skupnosti (v nadaljevanju MČ in KS) (ustanovljene na podlagi
6. člena ZLS-UPB1 in Odloka o MČ in KS, (MUV 22/96 in 100/2000)), ki imajo status pravnih oseb javnega prava, ki so seznam sestavile in ga na krajevno običajen način objavile (na oglasni deski v MČ in KS (ime, priimek, naslov)), kot to veleva člen 6/1 ZVVJTO. Glede na to, da se aktivnosti glede zbiranja dokumentacije in vseh podatkov, odvijajo na pristojnih MČ in KS sprašujete sledeče: 1.) Ali lahko ožji deli lokalne skupnosti, MČ in KS, pridobivajo tudi osebna podatka o TRR in davčni številki posameznih končnih upravičencev – od njih samih, ki jih lokalna skupnost potrebuje zaradi nakazovanja posameznih zneskov, ki jim pripadajo? 2.) Ali je lokalna skupnost (ali njen ožji del) dolžna ravnati s prejetimi osebnimi podatki kot z zbirko osebnih podatkov po ZVOP-1 (od
7. do
8. čl. ZVOP-1)? Pooblaščenec je z vidika pristojnosti, ki jih ima po
9. členu Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A), preučil vašo zadevo in vam, na podlagi
10. točke prvega odstavka
11. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05-ZInfP, 51/07-ZUstS-A, 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), posreduje neobvezno mnenje. Varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave Republike Slovenije človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
12. členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa določa zakon. Ta zakon je ZVOP-
13. Iz
14. člena ZVOP-1, ki je splošne narave, izhaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. V
15. členu ZVOP-1 je podrobneje urejena pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju ter določene izjeme od splošnih pravnih podlag. In sicer
16. člen določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1 pa glede navedenega pozna tudi tri izjeme, in sicer: - da lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil, pri čemer morajo biti zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil (drugi odstavek
17. člena ZVOP-1); - da se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe (tretji odstavek
18. člena ZVOP-1); ter - da se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo (četrti odstavek
19. člena ZVOP-1). Mestna občina ..., krajevne skupnosti in mestne četrti Mestne občine ... so v smislu določb ZVOP-1, javni sektor in zato zanje veljajo določbe
20. člena ZVOP-
21. Javni sektor so, po
22. točki
23. člena ZVOP-1, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, univerze, samostojni visokošolski zavodi in samoupravne narodne skupnosti. Prvi odstavek
24. člena Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 54/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVVJTO-UPB4) določa, da lokalna skupnost, ki nastopa kot upravičenec iz
25. člena tega zakona, v roku dveh mesecev po sklenitvi pisne poravnave iz petega odstavka
26. člena tega zakona ali pravnomočno končanem nepravdnem postopku za določitev odškodnine iz osmega odstavka
27. člena objavi na krajevno običajen način seznam fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot dejanski končni upravičenci. Lokalna skupnost s predpisom, ki ga izda v roku dveh mesecev od uveljavitve zakona, podrobneje določi način sestave seznama, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoje in roke vračanja teh deležev (drugi odstavek
28. člena ZVVJTO-UPB4). Prejeto vračilo vrne lokalna skupnost v celoti v deležih, sorazmernih vlaganjem oseb, navedenih na seznamu iz prejšnjega odstavka tega člena. Lokalna skupnost začne vračati v roku 30 dni po prejemu vračila od Slovenske odškodninske družbe, d.d. (tretji odstavek
29. člena ZVVJTO-UPB4). Ad 1.) Skladno z določbami
30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZLS) se na območju občine lahko ustanovijo ožji deli občine (npr. četrtne in krajevne skupnosti). Tako je tudi Mestna občina ... na svojem območju ustanovila mestne četrti in krajevne skupnosti. Vse krajevne skupnosti im mestne četrti v občini imajo na podlagi Odloka o mestnih četrtih in krajevnih skupnostih (neuradno prečiščeno besedilo, MUV 22/96, 100/00) status pravnih oseb javnega prava. To pomeni, da lahko krajevne skupnosti samostojno nastopajo v pravnem prometu, vendar le v okviru nalog, ki so določene s statutom ali odlokom občine. ZLS v
31. b členu, določa, da ožji del občine, ki ima svet, opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na njegove prebivalce in ki so mu prenesene v izvajanje s statutom občine. Naloge ožjih delov občine se nanašajo predvsem na lokalne javne službe, vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin, pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti, upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva. Te naloge se izvršujejo v okviru t.i. prenesenih pristojnosti (ker so originalno v pristojnosti občine in jih ta le prenaša na krajevne skupnosti).
32. člen ZLS določa, da občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje. Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke: – enotno matično številko občana; – osebno ime; – naslov stalnega ali začasnega prebivališča; – datum in kraj rojstva; – podatke o osebnih vozilih; – podatke o nepremičninah ter – druge osebne podatke v skladu z zakonom. Občina pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Zahteva občine mora biti v pisni ali drugi z zakonom ali predpisom vlade določeni obliki. Podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ki jo občini daje ZLS, je zgolj podlaga za zbiranje in nadaljnjo obdelavo podatkov v zvezi z izvajanjem nalog, za katere je občina pristojna na podlagi predpisov (v okviru izvirne ali prenesene pristojnosti). Glede na navedeno je namen obdelave osebnih podatkov jasno določen in ker je bila z ZVVJTO na občino prenesena dolžnost vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, lahko občina obdeluje osebne podatke tudi za ta namen. Vendar ker zakona (ZLS in ZVVJTO) ne določata izrecno, da lahko občina za ta namen zbira in obdeluje osebne podatke posameznika o številki TRR računa in davčni številki, je potrebno izhajati iz namena in četrtega odstavka
33. člena ZVOP-
34. Ta člen določa, da se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Občina v konkretnem primeru nedvomno izvršuje zakonite pristojnosti in naloge (vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na podlagi ZVVJTO) in lahko za ta namen zbira osebne podatke, ki so nujni, da lahko to nalogo izvrši. Hkrati pa se z obdelavo teh osebnih podatkov ne poseže v upravičen interes posameznika, saj bo le ta imel od tega kvečjemu korist. Vendar pa je potrebno pri tem opozoriti na načelo sorazmernosti iz
35. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Prepovedana je torej t.i. prekomerna obdelava osebnih podatkov. Po mnenju Pooblaščenca se lahko v konkretnem primeru zbirajo le tisti osebni podatki, ki so potrebi za izvršitev vračila sredstev, to pa so poleg osebnih podatkov, ki jih že imate (ime, priimek in naslov), še podatka o številki TRR računa in davčni številki. Ker osebne podatke zbirajo krajevne skupnosti ali mestne četrti, Pooblaščenec pojasnjuje razmerje krajevna skupnost/mestna četrt – občina. Že iz narave stvari izhaja, da je dopusten »prost pretok« (seveda ne v absolutnem smislu!) osebnih podatkov znotraj razmerja matična občina – krajevna skupnost/mestna četrt, saj slednji predstavljata del občine. Čeprav gre v konkretnem primeru za dve ločeni pravni osebi in zato tudi za dva upravljavca osebnih podatkov, je njuna zveza in odvisnost v funkcionalnem, organizacijskem in finančnem smislu tako tesna, da lahko govorimo o enotnem »organizmu«. V konkretnem primeru je torej vprašanje, ali lahko krajevna skupnost ali mestna četrt kot taka, sama in neposredno pridobiva osebne podatke krajanov. Ker je potreba po zbiranju (obdelavi) določenih osebnih podatkov krajanov vezana na dejansko izvrševanje pristojnosti krajevne skupnosti, ima krajevna skupnost/mestna četrt po mnenju Pooblaščenca izvirno pravico pridobiti potrebne osebne podatke krajana, če je krajevna skupnost/mestna četrt na podlagi občinskega statuta in odlokov dejansko pristojna (oziroma dejansko izvršuje pristojnost) za opravljanje teh nalog lokalnega pomena. Krajevne skupnosti/mestne četrti lahko zbirajo še podatka o številki TRR računa in davčni številki, saj so dejansko nekakšna podaljšana roka občine, katera pa ima podlago za obdelavo teh podatkov kot navedeno že zgoraj. Ad 2.) Glede vašega vprašanja ali je lokalna skupnost (ali njen ožji del) dolžna ravnati s prejetimi osebnimi podatki kot z zbirko osebnih podatkov po ZVOP-1 (od
36. do
37. čl. ZVOP-1), Pooblaščenec najprej navaja, da je potrebno ugotoviti, ali gre za zbirko osebnih podatkov in če, kdo je upravljavec osebnih podatkov (ali samo občina ali tudi posamezna krajevna skupnost). Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika (
38. točka
39. člena ZVOP-1). Pooblaščenec meni, da gre za zbirko osebnih podatkov upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, zato mora upravljavec osebnih podatkov zadostiti tudi določbam ZVOP-1 o zavarovanju osebnih podatkov (
40. in
41. člen) in obveščanju o zbirkah osebnih podatkov (
42. –
43. člen). Upravljavec osebnih podatkov pa je v skladu s
44. točko
45. člena ZVOP-1- fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026