Vloga za pridobitev lastnih osebnih podatkov po drugi osebi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.12.2022 Številka: 07121-1/2022/1398 Kategorije: --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne
- 2022 prejeli vaše vprašanje o tem, ali je vaša prošnja, ki ste jo vložili v imenu vašega polnoletnega otroka sporna. Vložili ste namreč zahtevo za pridobitev izpisa osebnih podatkov, ki naj ga upravljavec pošlje na otrokov domači naslov, zaradi česar menite, da to ni sporno z vidika varstva osebnih podatkov. V zahtevi ste navedli tudi ustrezno identifikacijsko številko otroka, ki vam jo je ta sporočil. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelav osebnih podatkov le v inšpekcijskih postopkih.
- IP ni pristojen za razlago postopkovnih predpisov izven področja varstva osebnih podatkov.
- Iz pritožbene prakse IP izhaja, da mora biti zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki iz
- člena Splošne uredbe o varstvu podatkov vložena s strani posameznika, na katerega se podatki nanašajo – vlagatelj namreč lahko osebne podatke zahteva le zase. Druga oseba lahko vloži zahtevo le, če posameznika zastopa kot zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, pri čemer mora to lastnost upravljavcu tudi dokazati. O b r a z l o ž i t e v: Res je, da osebna vročitev osebnih podatkov posamezniku, na katerega se podatki nanašajo, zagotavlja, da osebne podatke prejme le upravičena oseba. Z vidika varnosti osebnih podatkov je to ustrezno ravnanje. Vendar je v vašem primeru problem v tem, da zahteva ni bila vložena s strani upravičene osebe, torej niti s strani posameznika osebno niti s strani njegovega zastopnika. Zastopnik bi moral predložiti dokazilo o upravičenem zastopanju polnoletnega otroka (npr. pooblastilo, dokazilo o skrbništvu, dokazilo o podaljšani roditeljski pravici po stari družinski zakonodaji). V nasprotnem primeru bi se štelo, da je upravljavec izdal odločitev brez zahteve posameznika. Izjava vlagatelja, da naj se odgovor upravljavca pošlje na uradni naslov, s katerim upravljavec razpolaga v lastnih zbirkah, ne more nadomestiti odsotnosti ustreznega razmerja zastopanja med vlagateljem in upravičenim posameznikom. S tako izjavo se le prepreči, da bi podatke prejel vlagatelj, ki do podatkov ni upravičen. V postopkih odločanja o pravici do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je treba upoštevati splošno postopkovno zahtevo po t.i. procesni legitimaciji. Procesno legitimiran je le tisti vlagatelj, ki zatrjuje svojo lastno stvarno ali materialno legitimacijo. Stvarna legitimacija pa je podana, kadar je vlagatelj zahteve subjekt uveljavljane materialne pravice. Poenostavljeno povedano, zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki lahko uveljavlja le vsak posameznik zase. To lahko stori sam (samostojno), prek zakonitega zastopnika ali prek pooblaščenca. Za primerjavo lahko navedemo določbo
- člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki pravi, da mora organ med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Nadalje četrti odstavek
- člena ZUP določa, da lahko organ od osebe, ki nastopa kot zakoniti zastopnik, zahteva, da predloži dokazila, da je strankin zakoniti zastopnik. V prvem odstavku
- člena ZUP je tudi določeno, da lahko stranka oziroma njen zakoniti zastopnik določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku. Lepo vas pozdravljamo, Pripravil: mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026