Vodenje evidence zaposlenih glede testiranja, cepljenja in prebolelnosti v vrtcu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.07.2021 Številka: 07121-1/2021/1307 Kategorije:Pravne podlage, Vrtec, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Vrtec, Zdravstveni osebni podatki, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da delate v vrtcu in vaše delo je povezano z vodenjem evidenc opravljenih testiranj na covid-
- Zunanji izvajalec testiranj vam je poslal dokument »seznam zaposlenih za testiranje«, v katerega vpišete ime in priimek zaposlenega, obkrožen pa je pozitiven ali negativen izvid. Zanima vas, ali lahko ta dokument nadomešča podpisno listo zaposlenega, da je bil testiran in je negativen. Nadalje vas zanima še glede vodenja evidence prebolelnikov in cepljenih, saj je od tega odvisno, kdo se mora testirati in kdo ne. Nenazadnje pa vas zanima še, ali lahko v e-pošti zaposlenim o organiziranem testiranju priložite seznam zaposlenih, ki so napoteni na testiranje. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V primeru, ki ga izpostavljate, gre za vprašanje obdelave posebnih vrst osebnih podatkov. Podatki o zdravstvenem stanju so namreč skladno s členom 4
(15)Splošne uredbe o varstvu podatkov: osebni podatki, ki se nanašajo na telesno ali duševno zdravje posameznika, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, in razkrivajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju. Obdelava tovrstnih, posebnih vrst osebnih podatkov je praviloma prepovedana (člen 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov), izjemoma pa je dopustna npr. na podlagi izrecne privolitve posameznika ali če je obdelava potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki; iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, kot je zaščita pred resnimi čezmejnimi tveganji za zdravje ali zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti varovanje poklicne skrivnosti; za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ipd. Vse možne izjeme od prepovedi obdelave posebnih vrst osebnih podatkov navaja člen 9
(2)(a)-(
- j)Splošne uredbe. V delovnih razmerjih lahko sicer pod določenimi pogoji kot pravno podlago za posredovanje informacije o negativnem testu zaposlenega delodajalcu štejemo določbo 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s sprem. in dop., v nadaljevanju ZDR-1), ki v prvem odstavku določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Obvezno testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju je bilo sprejeto z Odredbo o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju: Odredba), ki pa v času pisanja tega mnenja ni več v veljavi. Po trenutni Uredba o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 118/21; v nadaljevanju Uredba) testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ni določeno kot obveznost. Pretekla Odredba je sicer izrecno nalagala obveznost sporočanja rezultatov testiranja, in sicer je 5. člen Odredbe določil, da testirana oseba »sporoči negativen izvid testiranja predstojniku vzgojno-izobraževalnega zavoda oziroma osebi, ki jo on pooblasti.« Navedeno obveznost je IP v preteklih mnenjih interpretiral tako, da delodajalec oziroma predstojnik vzgojno-izobraževalnega zavoda ali oseba, ki jo ta pooblasti, ni upravičena zahtevati dejanskih izvidov oziroma nima podlage za pregledovanje SMS sporočila (v primeru takšnega načina prevzema izvida) v telefonu zaposlenega ali celo, da bi moral zaposleni posredovati takšno sporočilo predstojniku ali pooblaščeni osebi. Delodajalec namreč nikoli ni upravičen zahtevati izvida kot takega, lahko pa je v konkretnem primeru upravičen do informacije o negativnem izvidu. Delavec pa lahko sicer prostovoljno tudi pokaže rezultate testiranja (izvid), vendar tega nikakor ni dolžan storiti. Prav tako lahko omenimo, da ima delodajalec, ki napoti delavce k izvajalcu testov, od takšnega izvajalca pravico pridobiti statistični podatek o številu negativnih ali pozitivnih izvidov (npr. 4 negativni, 1 pozitiven). Izvajalec testiranja pa izvida testiranja nikakor ne sme poimensko sporočiti delodajalcu. Kot rečeno pa omenjena Odredba ne velja več. Kakšen bo morebitni bodoči režim v primeru ponovnega obveznega testiranja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju pa seveda v tem trenutku ne vemo. Poleg tega je IP v preteklih mnenjih že navedel, da sme predstojnik ali pooblaščena oseba za te namene vzpostaviti ustrezno evidenco (z vsemi varovalkami za zavarovanje osebnih podatkov posameznikov). Vsebino evidence lahko opredelite izključno glede na aktualni podzakonski predpis, ki pa so žal na tem področju vsebinsko zelo pomanjkljivi. Če je pogoj za opravljanje dela PCT pa po mnenju IP ni dopustno voditi evidence o tem, kateri pogoj PCT posamezni delavec izpolnjuje, temveč eventualno le, ali delavec izpolnjuje predvidene pogoje PCT (torej katerikoli pogoj), razen če zakon ali podzakonski predpis ne določa drugače (torej jasno in podrobno). Ob tem naj še omenimo, da IP ne more podrobno komentirati, ali je bolj ustrezen način vodenja zapisov o testiranju »podpisna listina zaposlenega« ali »seznam zaposlenih za testiranje«. Ob upoštevanju pravnih podlag in zahtev glede zavarovanja osebnih podatkov mora upravljavec osebnih podatkov sam najti izvedbeni način, ki je skladen z zakonodajo. IP pa kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v morebitnem inšpekcijskem postopku preverja, ali je izbrani način skladen ali neskladen s predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Kot že omenjeno pa izvajalec testiranja glede na zadnjo veljavno Odredbo in splošno zakonodajo nikakor ne sme sporočati izvidov testiranja, temveč informacijo o testiranju poda zaposleni, izvajalec pa lahko poda statistično informacijo o številu negativnih in številu pozitivnih testirancev. Seznam zaposlenih za testiranje bi bil torej neustrezen, če bi kategorijo izvida »N« (negativni) ali »P« (pozitivni) izpolnil izvajalec glede na dejanski izvid delavca. Pravilno je, da delavec sam poda informacijo, razen če bi ali bo zakonodaja določala drugače. Nazadnje vam odgovarjamo še glede razkrivanja identitete zaposlenih, ki jih napotujete na testiranje, ostalim zaposlenim v elektronski pošti. Menimo, da je takšno razkrivanje podatkov nedopustno in se ga morate vzdržati, saj pomeni razkrivanje osebnih podatkov (celo zdravstvenih podatkov!) brez pravne podlage drugim zaposlenim. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026