Vodenje registra vojnih grobišč + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.02.2008 Številka: 0712-160/2008/2 Kategorije:Upravne enote, Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki, Upravne enote Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2008 prejel vaše e-sporočilo, v katerem prosite za mnenje glede varstva osebnih podatkov in navajate sledeče: Upravna enota ... na podlagi Zakona o vojnih grobiščih izvaja upravljanje vojnih grobišč, v kar je zajeto tudi vodenje registra o evidentiranih vojnih grobiščih. Register za vojno grobišče, po katerega podatkih prosilec povprašuje, je še v obliki delovnega gradiva, ki ste ga kot prispevek UE ... posredovali Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v obdelavo, gre za dokument Popis vojnih grobišč v RS. Postavlja se vprašanje, ali je tako gradivo, ki ga mora izdati MDDSZ, predmet IJZ, podrejeno pa seveda upoštevate določbo
- člena zakona, ki pravi, da so podatki iz registra javni, razen osebnih podatkov o posmrtnih ostankih osebe, ki leži v vojnem grobišču (prosilec sprašuje tudi po imenih). V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec je v postopku po ZDIJZ v skladu s
- alinejo prvega odstavka
- člena ZInfP le pritožbeni organ, zato v konkretnih primerih ne sme dajati pojasnil in s tem prejudicirati morebitne odločitve. Zahtevo prosilca morate kot organ zavezanec po ZDIJZ preučiti in odločiti, ali gre za informacijo javnega značaja ali pa morebiti obstaja katera izmed v prvem odstavku
- člena ZDIJZ taksativno naštetih izjem za dostop do informacij javnega značaja. Za samo presojo podatkov iz registra, pa seveda ZDIJZ ne pride v poštev, ker je že ZVG kot lex specialis določil javnost podatkov (t.i. absolutna odprtost informacij). O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1-UPB1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
- členu Ustave RS - prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Drugi odstavek
- člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov določa
- člen ZVOP-1-UPB1, vendar pa obstajajo glede pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov razlike glede upravljavcev osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor in upravljavcev osebnih podatkov, ki spadajo v zasebni sektor v skladu z ZVOP-1-UPB
- Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor torej spada tudi UE ..., določa
- člen ZVOP-1-UPB1:
(1)Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
(2)Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Zakon o vojnih grobiščih in Pravilnik o registru vojnih grobišč Zakon o vojnih grobiščih (Uradni list RS, št. 65/03; v nadaljevanju ZVG) v
- členu določa, da je register vojnih grobišč (v nadaljevanju register) zbirka listin in podatkov. Podatki iz registra so javni, razen osebnih podatkov o posmrtnih ostankih osebe ali oseb, ki ležijo v vojnem grobišču. Register vojnih grobišč obsega naslednje podatke:
- identifikacijo vojnega grobišča,
- opis lokacije vojnega grobišča z navedbo krajevnega imena, parcelne številke zemljišča in katastrske občine in
- varstveni režim varovanja vojnega grobišča. Minister predpiše podrobnejšo vsebino registra vojnih grobišč. Minister za delo, družino in socialne zadeve je na podlagi ZVG izdal Pravilnik o registru vojnih grobišč (Uradni list RS, št. 79/04; v nadaljevanju Pravilnik), ki ureja vsebino registra vojnih grobišč ter način in pogoje dajanja podatkov iz registra. Prvi odstavek
- člena Pravilnika določa, da vodijo register upravne enote na svojem območju, kot trajno zbirko listin in podatkov.
- člen Pravilnika ponovno določa, da so podatki, vpisani v register, javni in jih sme vsakdo pregledovati, razen osebnih podatkov pokopanih v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Register sestavljajo registrska knjiga in zbirka listin (
- člen Pravilnika).
- člen Pravilnika določa, da se v registrsko knjigo vpišejo naslednji podatki, če so znani: I. Identifikacija vojnega grobišča in pokopanih oseb:
- ime grobišča,
- vojna – podatki o časovnem obdobju,
- armada – podatki o vojaški formaciji,
- število pokopanih (skupaj – znanih, neznanih),
- urejenost grobišča (leto ureditve, arhitekt, obnova, stanje),
- vrsta grobišča (grob, grobišče, grobnica, kostnica, družinski grob in podobno),
- fotodokumentacija,
- priimek, ime pokopanih,
- dan, mesec, leto in kraj rojstva,
- dan, mesec, leto in kraj smrti,
- vojaška ali civilna oseba,
- narodnost,
- državljanstvo. II. Opis lokacije vojnega grobišča:
- upravna enota,
- občina,
- naselje,
- lega grobišča (zaselek, ledinsko ime) in dostop,
- dimenzije grobišča,
- geodetske koordinate Y, X na DTK 25,
- katastrska uprava,
- katastrska občina,
- parcelna številka,
- kartografska dokumentacija. III. Varstveni režim varovanja vojnih grobišč:
- evidenčna številka enote dediščine, vpisane v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo,
- objava predpisa, s katerim je bilo vojno grobišče razglašeno za kulturni spomenik,
- lastništvo zemljišča. Listine, na podlagi katerih so se podatki vnesli v registrsko knjigo, se vodijo v zbirki listin za vsako vojno grobišče posebej (
- člen Pravilnika). Sestavni del registra so podatki, zbrani: – v popisu vojnih grobišč v Republiki Sloveniji od časa Napoleonovih vojn do konca druge svetovne vojne (št. P5590), – v popisu vojnih grobišč grobišča v tujini (št. P5590), – v evidencah prikritih grobišč v Republiki Sloveniji (št. 184-02-010/03-4) (
- člen Pravilnika). Glede na navedeno določbo drugega odstavka
- člena ZVG in
- člena Pravilnika so vsi podatki iz registra javni, razen osebnih podatkov o posmrtnih ostankih osebe ali oseb, ki ležijo v vojnem grobišču. Javna je torej tako registrska knjiga kot zbirka listin ter seveda tudi sestavni deli registra, tj. popis vojnih grobišč iz
- člena Pravilnika. Glede na vaše navedbe gre v konkretnem primeru za vprašanje s področja dostopa do informacij javnega značaja, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ). ZDIJZ se uporablja zgolj za tiste dokumente, za katere sam zakon ni izrecno zapisal, da so javni. Za presojo podatkov iz registra ZDIJZ torej ne pride v poštev, ker je že ZVG kot lex specialis določil javnost podatkov (t.i. absolutna odprtost informacij). Ker pa se vaše vprašanje konkretno nanaša na javnost sestavnega dela registra, to je dokumenta Popis vojnih grobišč v RS, ki ste ga posredovali Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v obdelavo in je še v obliki delovnega dokumenta, se za to vprašanje uporabljajo določbe ZDIJZ. Ker pa je Pooblaščenec v postopku po ZDIJZ v skladu s
- alinejo prvega odstavka
- člena ZInfP le pritožbeni organ, v konkretnih primerih ne sme dajati pojasnil in s tem prejudicirati morebitne odločitve. V tem postopku se namreč odloča po principu case by case (od primera do primera), ko je potrebno vsak zahtevani dokument oz. informacijo posebej preučiti in presoditi, če morda ne pride v poštev, katera od izjem, na podlagi katere se dostop do informacije lahko zavrne. ZDIJZ v prvem odstavku
- člena taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Ena izmed izjem je tudi, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine (
- točka prvega odstavka
- člena ZDIJZ). Pooblaščenec zato na koncu ponovno poudarja, da je v zadevah s področja dostopa do informacij javnega značaja pristojen le za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zahtevo prosilca zavrnil ali zavrgel in v tem delu ne sme prejudicirati odločitve. Ministrstvo, pristojno za upravo, pa je v skladu z
- točko drugega odstavka
- člena ZDIJZ pristojno za svetovanje organom v zvezi z uporabo določil ZDIJZ, zato vam svetujemo, da se s svojim vprašanjem obrnete nanj. V upanju, da je vašemu vprašanju zadoščeno, vas lepo pozdravljamo in smo vam za dodatne informacije glede vodenja postopka na voljo tudi po telefonu. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026