Vpogled banke v osebne podatke pri menjavi valut - IPRS

Vpogled banke v osebne podatke pri menjavi valut + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.09.2017 Številka: 0712-1/2017/1674 Kategorije:Bančništvo, Uradni postopki --> Kategorije: Bančništvo, Uradni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete ali lahko banka, katere ste ali niste komitent, od vas zahteva osebni dokument, če želite opraviti gotovinsko menjavo denarja iz ene, v drugo valuto (npr. iz € v HKR)? Katera zakonska podlaga to narekuje in čemu je namenjen takšen nadzor, saj vam v banki tega ne znajo obrazložiti. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP na vaše vprašanje glede pravne podlage bank za obdelavo osebnih podatkov posameznika, ki zgolj zamenja denar iz ene v drugo valuto, ne more z gotovostjo odgovoriti in bi dokončni odgovor o tem, ali gre pri tem za kršitev določb ZVOP-1 lahko podal zgolj v okviru postopka inšpekcijskega nadzora. Zakonsko pravno podlago bi banki lahko predstavljal Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki zlasti finančnim institucijam nalaga obveznost izvajanja pregleda, ko oceni, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko območje predstavljajo neznatno tveganje (oz. povečano tveganje) za pranje denarja ali financiranje terorizma, tudi samo pri sprejemanju oziroma zamenjavi denarja. Pravno podlago pa v konkretnem primeru lahko predstavlja tudi osebna privolitev, kjer se šteje, da ste z izbiro storitve menjave denarja pri banki, privolili v pogoje in ukrepe za obvladovanje tveganj, pod katerimi banka opravlja te storitve. Banka bi vam v vsakem primeru morala znati podati informacijo najmanj o pravni podlagi in namenu obdelave osebnih podatkov, če obdelava ni določena z zakonom, pa je to v skladu z
6. členom ZVOP-1 za banko celo obvezno. V
7. členu ZVOP-1 je podrobneje urejena pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju in so določene izjeme od splošnih pravnih podlag. Osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor na podlagi
8. točke
9. člena ZVOP-1 sodijo banke), se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Ravno tako se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. IP meni, da obdelava osebnih podatkov v konkretnem primeru najverjetneje temelji na zakonskih določbah iz Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16; v nadaljevanju ZPPDFT-1), ki nalaga posameznim zavezancem (bankam, hranilnicam, … tudi menjalnicam ipd.) določene ukrepe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določene v tem zakonu, pred oziroma pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij. Določba
10. člena zavezance ZPPDFT-1 zavezuje k temu, da v primerih, ko ocenijo, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko območje predstavljajo neznatno tveganje (oz. povečano tveganje) za pranje denarja ali financiranje terorizma, lahko (oz. mora) izvaja(ti) ukrepe poenostavljenega (oz. poglobljenega) pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona o poenostavljenem (oz. poglobljenem) pregledu stranke. Zavezanec pod pogoji, ki jih določa ZPPDFT-1, opravi pregled stranke v primerih, ki so določeni v
11. členu ZPPDFT-1, med katerimi je v zadnji točki prvega odstavka določen tudi naslednji primer »vedno, kadar v zvezi s transakcijo, stranko, sredstvi ali premoženjem obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije«. Za sklenitev poslovnega razmerja se po sedmem odstavku
12. člena ZPPDFT-1 ne šteje izvajanje menjalniških poslov, ki ne presegajo vrednosti 1.000 eurov, kar sicer vpliva zgolj na obveznost zavezancev za pregled stranke in vrsto oz. način pregleda stranke. ZPPDFT-1 torej ne določa pregleda strank po tem ali ste/niste komitent banke (stranka je tudi posameznik, ki zgolj zamenja denar pri banki in koristi storitev zamenjave, ki jo banka nudi komurkoli), tudi ne nujno glede na vrednost denarja (od vrednosti je odvisna le obveznost in vrsta oz. način pregleda stranke), temveč glede na oceno tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma. Banka lahko izvaja tudi druga preverjanja, ki so del ukrepov za obvladovanje tveganj (npr. politike, kontrole, postopkov ipd.), ki jih zavezanci v skladu s
13. členom ZPPDFT-1 lahko določijo za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj, še zlasti pa za izvajanje ukrepov za poznavanje svojih strank (
14. točka drugega odstavka
15. člena ZPPDFT-1) in redno spremljanje poslovanja strank. Obdelava osebnih podatkov posameznikov, ki sami izberejo storitev zamenjave denarja v banki, je lahko tudi le del interne politike banke in kontrol ali postopkov, ki ji jih ta nalaga, pri čemer se lahko med drugim šteje tudi, da je pravna podlaga v osebni privolitvi posameznika, saj se ta sam odloči opraviti menjavo denarja pri določeni banki, s čimer privoli v pogoje, ki jih za izvedbo določene storitve določi banka v okviru svobodne gospodarske pobude. Banka se ob običajnih konkurenčnih pogojih, ki veljajo za izvajanje storitev v zvezi z gotovinskim poslovanjem (npr. menjava denarja, plačilo položnic ipd.) lahko odloči, da bo te storitve opravljala pod določenimi pogoji, npr. da ne opravlja storitev za fizične in pravne osebe ter druge subjekte, s katerimi je poslovanje prepovedano ali omejeno, ker so ti na OFAC (Office of Foreign Assets Control) listi, zato se seznani z identiteto vsakega posameznika, ne glede na storitev, ki jo banka zanj opravlja ipd. Posameznik, ki želi zamenjati denar, plačati položnico ipd. ima namreč možnost, da obdelavo svojih osebnih podatkov odkloni in se posluži enakovrstnih storitev pri drugem subjektu na trgu, pri katerem posredovanje osebnih podatkov ni potrebno. Skrajno neobičajno pa je, da vam v banki ne znajo obrazložiti, na kateri pravni podlagi obdelujejo osebne podatke posameznikov, ki pri banki opravijo gotovinsko menjavo denarja iz ene, v drugo valuto. Skladno s prvim odstavkom
16. člena ZVOP-1 mora upravljavec osebnih podatkov, v primerih, kadar se osebni podatki zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, posamezniku sporočiti naslednje informacije, če z njimi posameznik še ni seznanjen: