Vpogled dediča v denacionalizacijski spis + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.11.2007 Številka: 0712-999/2007/2 Kategorije:Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate, da gre za odvzeto kmetijsko zemljišče, last pokojnega starega očeta, ki je bilo nacionalizirano v bivši državi. Zakonitih dedičev je pet, vendar pa med dediči velja "nezaupanje" in "neobveščanje", ker očitno tisti, ki je vložil, računa, da bo vse dobil vrnjeno sam. Glede navedenega sprašujte: Ali imate pravico do vpogleda (arhiv) in fotokopij listin, ki so bile vložene v zvezi z denacionalizacijo kmetijskega zemljišča pri premoženjsko pravni službi občine? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec priporoča, da svojo pravico do vpogleda in fotokopiranja listin v zadevnem primeru uveljavljate pred pristojnim organom na podlagi
- člena Zakona o splošnem upravnem postopku. O b r a z l o ž i t e v:
- ZAKON O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV Ker je uporaba določb ZVOP-1-UPB1 in drugih predpisov s področja varstva osebnih podatkov odvisna od tega, ali je nek podatek mogoče opredeliti kot osebni podatek in ali je nek dokument oziroma dokumentarno gradivo mogoče opredeliti kot zbirko osebnih podatkov, je uvodoma potrebno pojasnilo o pomenu nekaterih pojmov, kot jih v
- členu opredeljuje ZVOP-1-UPB1: - Osebni podatek - pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa; - Zbirka osebnih podatkov - je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Pooblaščenec zaradi nepoznavanja dejanskega stanja ne more z gotovostjo trditi, da v zadevnem primeru ne gre za zbirko osebnih podatkov. Pooblaščenec prav tako ni seznanjen z vsemi zbirkami (osebnih) podatkov, s katerimi razpolaga občina. 1.
- Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (podlaga, vsebina in način uveljavljanja) V skladu s tretjim odstavkom
- člena Ustave RS je posamezniku zagotovljena pravica do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki), kot tudi pravica do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je konkretizirana v
- členu ZVOP-1-UPB1, ki ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V tem okviru mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo: - omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; - potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; - posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, pri čemer se »izpis« razume kot računalniški izpis iz računalniško vodene zbirke podatkov; - posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; - dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; - dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem; - pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Nekatere podrobnosti glede načina uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki so urejene v določbah
- člena ZVOP-1-UPB1: - Zahteva iz
- člena tega zakona se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave osebnih podatkov po posebnih določbah ZVOP-1-UPB1 pa enkrat na mesec. - Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis in kopiranje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. - Izpis iz
- točke
- člena (glej zgoraj) mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval. - Če upravljavec ne ravna v skladu z drugo in tretjo alinejo, se šteje, da je zahteva zavrnjena. - Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz
- člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov. V primeru, če upravljavec v predpisanem roku ne ugodi zahtevi prosilca, niti mu pisno ne pojasni, zakaj mu tega ne bo omogočil, se na podlagi četrtega odstavka
- člena ZVOP-1-UPB1, šteje, da je zahtevo prosilca zavrnil. V tem primeru ima prosilec, na podlagi
- člena ZInfP, pravico pritožbe na Pooblaščenca. Po tem pa je po
- členu ZVOP-1-UPB1 zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem. V konkretnem primeru izhajamo iz osnovnih pojasnil in stališč predstavljenih npr. v mnenju št. 0712-83/2006 z dne
- 2006, ki je s pomočjo iskalnika po odločbah in mnenjih dostopen tudi na spletni strani Pooblaščenca www.ip-rs.si. Iz omenjenega mnenja med drugim načelno izhaja, da osebni podatki ne izgubijo lastnosti osebnih podatkov s tem, ko se nahajajo (dokumentirajo) v »spisu« (oziroma zadevi v smislu Uredbe o upravnem poslovanju), ki se sicer vodi za drugo osebo, in ne v »spisu«, ki se vodi za osebo, na katero se osebni podatki nanašajo. Oseba, na katero se osebni podatki nanašajo, ima zato pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki se nahajajo v »spisu« druge osebe. V kolikor se torej v spisu, v katerem se nahajajo listine, ki so bile vložene v zvezi z denacionalizacijo kmetijskega zemljišča, ki se je verjetno vodil na ime pokojnika in ne na vas, nahajajo tudi osebni podatki, ki se nanašajo na vas, imate pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki se nahajajo v spisu. Ker pa bi se v tem primeru lahko seznanili le s podatki, ki se nanašajo izključno na vas in ne s celotnimi dokumenti, Pooblaščenec priporoča seznanitev s podatki, kot je navedeno v nadaljevanju.
- ZAKON O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU Kot izhaja iz vaših skopih navedb, želite vpogledati in kopirati listine, ki so bile vložene v zvezi z denacionalizacijo kmetijskega zemljišča pri premoženjsko pravni službi občine. Vendar Pooblaščenec meni, da ker so bile te listine vložene v zvezi z denacionalizacijskim postopkom, ki pa se v skladu z Zakonom o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27I/1991-I, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDen) na prvi stopnji vodi pred upravnimi enotami, in ker ste po pokojnem upravičencu upravičeni za uveljavljanje pravic iz ZDen tudi vi kot njegov pravni naslednik, ste po vsej verjetnosti tudi stranka v postopku. V postopkih za uveljavljanje pravic po ZDen se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP).
- člen ZUP ureja pregled dokumentov, obvestila o poteku postopka in dostop do informacij javnega značaja. Stranke v postopku imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. To pravico ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Iz navedenega lahko logično sklepamo, da imajo pravico seznaniti se z dokumenti zadeve stranke postopka (pa tudi njihov zakoniti zastopnik, začasni zastopnik in pooblaščenec) ter stranski udeleženci (ti imajo v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka). Pravica se lahko nanaša samo na pregled dokumentov zadeve, ali pa, če stranka to želi, tudi na prepis oziroma preslikavo omenjenih dokumentov (na strankine stroške). Zakon posebej določa, da se za dokument zadeve, o kateri teče upravni postopek, štejejo tudi podatki iz informatiziranih evidenc ter drugi podatki in zapisi v elektronski obliki. Dokumenti zadeve so torej lahko v fizični ali elektronski obliki. Pravico seznaniti se z dokumenti zadeve ter te dokumente prepisati ali preslikati ima tudi oseba, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Zakon v zvezi s to pravico opredeljuje obstoj pravne koristi kot pogoj za vpogled v dokumente zadeve, podobno kot v zvezi s pravico stranskega udeleženca, da se udeleži upravnega postopka (v
- členu ZUP). V tem primeru je namreč obstoj pravne koristi pogoj za udeležbo v upravnem postopku. Stranski udeleženec se torej želi udeležiti upravnega postopka zato, ker želi s tem zavarovati neko svojo pravno korist (ta pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist). V obravnavanem primeru pa želi zainteresirana oseba pregledati (in prepisati ali preslikati) dokumente zadeve zato, ker bi od tega imela neko pravno korist. Tudi v tem primeru je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Zainteresirana oseba mora izkazati verjetnost, da bo od vpogleda v dokumente zadeve imela pravno korist. Organ, ki vodi postopek, lahko od zainteresirane osebe zahteva, da obstoj svoje pravne koristi obrazloži pisno ali ustno na zapisnik. V primeru sklepa o zavrnitvi zahteve za vpogled v želene informacije v skladu z ZUP vas obveščamo, da pritožbeni organ ni Informacijski pooblaščenec. Glede na navedeno lahko svojo pravico po
- členu ZUP uveljavljate pred organom, ki vodi postopke o denacionalizaciji. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026