Vpogled delodajalca v izpisek klicev z mobilnega telefona + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.07.2006 Številka: 0712-36/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja, Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta, Delovna razmerja Spoštovani,prejeli smo vaš dopis, v katerem nas obveščate, da je vaš delodajalec pridobil izpisek telefonskih klicev z vašega mobilnega telefona. Od vas je zahteval, da pri vsaki telefonski številki navedete, koga ste klicali. Menite, da je navedene podatke delodajalec pridobil v nasprotju s predpisi. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- in
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, s spremembami, v nadaljevanju Ustava RS) v
- odst.
- člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
- odst.
- člena določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Ta pravica je posebej urejena v ZVOP-1.Pooblaščenec uvodoma poudarja, da telefonska številka službenega telefona v konkretnem primeru sama po sebi ne predstavlja varovanega osebnega podatka, saj je lastnina podjetja (gospodarske družbe). Vendar pa ima delavec pravico do zasebnosti tudi na delovnem mestu. Pravica do zasebnosti je, kot je to navedeno v prejšnjem odstavku in kot izhaja iz postavitve
- člena v Ustavi, temeljna človekova pravica. Prav tako pa je, po drugi strani, varovana tudi pravica (lastnika podjetja) do lastnine, kot jo določa Ustava v
- odst.
- člena. V vsakem konkretnem primeru je torej potrebno tehtati obe ustavni pravici v smislu načela sorazmernosti, kar pa ni predmet tega mnenja. Pooblaščenec na tej točki poudarja zgolj, da telefonska številka in njena (pretirana) uporaba v razmerju delodajalec – delavec ne more pomeniti varovanega osebnega podatka per se. Delodajalcu je v smislu varovanja zasebnosti prepovedano predvsem, da bi neovirano poslušal telefonske pogovore delavca ali na kakšen podoben način posegel v zasebnost posameznika.
- člen ZVOP-1 določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo (načelo sorazmernosti).Osebni podatek je v skladu z
- tč.
- člena katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Klicane številke same po sebi še niso varovan osebni podatek, saj gre zgolj za osebni podatek, ki pripada nekomu – ta pa je v tem delu še nedoločljiv posameznik. Zgolj iz spiska klicev delodajalec še ne bi uspel ugotoviti, koga ste klicali, oziroma, komu pripadajo telefonske številke.Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu z
- tč.
- člena kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).
- odst.
- člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
- odst.
- člena dopušča, da se v zasebnem sektorju lahko obdelujejo tudi osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
- člena ZVOP-1 (kakor tudi Ustava) torej določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo zgolj, kadar za to obstaja zakonska podlaga ali osebna privolitev posameznika. Zakon na področju delovnih razmerij je Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZDR). Ta v
- odst.
- člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
- odst.
- člena ZDR določa, da se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj zbrisati in prenehati uporabljati. ZDR v
- členu torej določa namen obdelave osebnih podatkov – uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z njim. Pooblaščenec ugotavlja, da bi v okviru opravljanja delovnega razmerja delavca lahko nastala odškodninska odgovornost (previsoki stroški zaradi telefonskih pogovorov). V tem primeru bi torej nastala obveznost iz delovnega razmerja, za kar bi morebiti ZDR lahko dovoljeval obdelavo osebnih podatkov. Vendarle je potrebno upoštevati, da v delih, kjer ZDR ne velja, velja ZVOP-
- Glede na vse navedeno izhaja, da je delodajalec sicer upravičen pridobiti izpisek telefonskih klicev od mobilnega operaterja, saj ga kot nosilec številke lahko kot edini tudi pridobi. Delavec, če nima izrecnega pooblastila od delodajalca, izpiska klicev od mobilnega operaterja ne bo prejel. Pridobitev izpiska klicev torej še ne pomeni sama po sebi, da je šlo za nedovoljeno obdelavo osebnih podatkov delavca. To dokazuje tudi dejstvo, da spisek telefonskih klicev delodajalcu še ne nudi nikakršne informacije o tem, koga je delavec klical, oziroma, komu pripadajo telefonske številke. Delodajalec tako ne poseduje drugega kot spisek neznanih klicev posameznikov, ki v konkretnem primeru (še) niso določljivi. Zato v skladu z definicijo obdelave iz
- tč.
- člena v tej fazi še ne gre za obdelavo osebnih podatkov, ki bi jo ZVOP-1 varoval. V trenutku, ko bi delodajalec začel takšno zbirko dopolnjevati s podatki iz druge zbirke (npr. s telefonskim imenikom) pa bi že šlo za ugotavljanje, komu ta številka pripada in bi posameznik s tem postal določljiv. V tem primeru pa bi v skladu z definicijo iz
- tč.
- člena že šlo za obdelavo osebnih podatkov, zato bi za takšno dejanje delodajalec potreboval pravno podlago, ki je v skladu z
- členom ZVOP-1 zakon ali osebna privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Podobno velja, če bi delodajalec klical telefonske številke in spraševal, koga je priklical. Tudi v tem primeru bi posameznik postal določljiv ali celo določen. Nedovoljeno obdelavo pa bi lahko pomenil tudi že sam vpogled delodajalca v seznam, če bi ta vedel, komu telefonske številke s spiska pripadajo. V tem delu je namreč potrebno opozoriti, da ima delavec tudi na delovnem mestu pravico do zasebnosti, katere del je tudi varstvo osebnih podatkov. Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) je v sodbi Halford v. Združeno kraljestvo odločilo, da je imela policistka pri uporabi službenega telefona pravico do pričakovanja zasebnosti. ESČP je torej jasno zapisalo, da ima posameznik pravico do varovanja zasebnosti tudi na delovnem mestu in pri uporabi službenih komunikacijskih sredstev. Kot so zapisali avtorji Komentarja Ustave Republike Slovenije (ur. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 395 in dalje, v nadaljevanju Komentar Ustave) predmet varstva
- člena Ustave RS ni zgolj sama vsebina komunikacije, temveč vsi podatki, ki so integralni del te komunikacije, kar je predvsem pomembno pri komuniciranju preko računalniških omrežij (npr. elektronska pošta), kjer se tvori vrsta tovrstnih podatkov. Varovana torej ni zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi podatki, povezani z njo – gre za t. i. prometne podatke. Pri uporabi telefona se je celo izoblikovalo stališče, da pravnega varstva ne zasluži zgolj sama vsebina pogovora, ampak tudi vsi podatki, povezani s telefonsko komunikacijo, kot so npr. spremljanje klicanih številk z določenega telefona, čas klica in trajanje pogovora. Avtorji Komentarja Ustave so še navedli, da je z ustavnega vidika to argumentacijo mogoče prenesti na občevanje preko računalniških omrežij. Pooblaščenec pri tem opozarja, da se v tem delu pravica do zasebnosti iz navedenega
- člena Ustave RS povezuje tudi s pravico do varstva osebnih podatkov iz
- člena Ustave RS, saj v konkretnem primeru prometni podatki veljajo za zbirko osebnih podatkov, katere »zasebnost« varuje
- člen Ustave RS.V skladu z vsem zapisanim torej delodajalec v zasebnem sektorju seznama klicanih telefonskih številk ne sme kakorkoli obdelovati na način, da bi se ugotovilo, kdo je lastnik posamezne klicane številke. Edina izjema, ko bi delodajalec to lahko storil, bi bila v primeru, ko bi se takšna obdelava (torej vpogled) lahko predhodno določila v pogodbo ali drugi obliki sporazuma o uporabi službenega telefona. Če takšnega sporazuma ni, je delodajalec precej omejen v okviru vpogleda v klicane telefonske številke in njihove obdelave – toliko bolj, če delodajalec in delavec nista predhodno določila zneska mesečne porabe.S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026