← Slovenija

Vpogled DURS v podatke o strankah - IPRS

Vpogled DURS v podatke o strankah + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.12.2013 Številka: 0712-1/2013/4707 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  2. 2013 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da se družba Taxgroup IPB d.o.o. ukvarja z dejavnostjo pravnega svetovanja. V letih 2012 in 2013 je bila predmet davčnega inšpekcijskega nadzora, pri čemer DURS v odločbi ni priznal dela, ki se je nanašalo na delo dveh poslovodnih oseb z utemeljitvijo, da družba DURS-u ni izkazala, da sta osebi za družbo opravljali delo. DURS-u ste za namen utemeljitve opravljenega dela predložili zbirni opis specifikacij za zahtevano obdobje za obe osebi, iz zbirnega opisa pa je bila razvidna stranka, za katero ste opravili delo, ime posameznika, ki je v okviru družbe Taxgroup IPB delo opravil, datum, kdaj je bilo delo opravljeno, čas, ki je bil za delo porabljen. DURS-u niste želeli predložiti natančnega opisa opravljenega dela, ker je po vašem mnenju vsebina dela, ki ga opravljate za stranke tajna, razen v primeru ustreznega sodnega naloga. Zanima vas mnenje v navedeni zadevi. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke
  4. odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Davčni inšpektorji imajo po mnenju Pooblaščenca ob izvajanju davčnega nadzora pravico do pregleda dokumentov, ki izkazujejo poslovanje zavezanca za namen odmere in plačilo davka. Za ta namen so posamezniki, ki so z zakonom pooblaščeni, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, dolžni davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov, ter omogočiti davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo, in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov, evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne, in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka. V primeru potrebe po vpogledu v dokumentacijo so inšpektorji dolžni spoštovati načelo sorazmernosti in se ob izvajanju inšpekcijskega nadzora seznaniti le s tistimi podatki, ki so primerni in potrebni za ugotavljanje pravilnosti obračuna davka s strani izvajalca določene dejavnosti. Obrazložitev: V skladu z
  7. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991, s spremembami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi davčni organ, ki opravlja inšpekcijski nazor, je podana z
  8. členom ZVOP-
  9. Navedeni člen v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Iz navedenega torej sledi, da mora imeti davčni inšpektor, za vpogled v zadeve, ki jih vodite o vaših strankah, podlago v zakonu. Področni zakon v smislu prvega odstavka
  10. člena ZVOP-1 je v konkretnem primeru Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št 13/2011-UPB-4; s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDavP-2). ZDavP-2 v
  11. in
  12. členu določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Enako velja tudi za uradne in druge osebe davčnega organa, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost. ZDavP-2 v
  13. členu določa, da morajo osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov, ter omogočiti davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo, in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov, evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne, in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka, vključno s svojo davčno številko in davčnimi številkami drugih oseb, s katerimi morajo razpolagati v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju. Davčni organ lahko pridobiva navedene podatke:
  14. avtomatično, če je tak način dajanja podatkov in vrsta zahtevanih podatkov določena z ZDavP-2, zakonom, ki ureja davčno oziroma carinsko službo, in zakonom o obdavčenju,
  15. na pisno zahtevo, če ni s tem zakonom drugače določeno, ali
  16. na kraju samem. Pooblaščena uradna oseba davčnega organa ima na podlagi
  17. odstavka
  18. člena ZDavP-2 pri opravljanju davčnega inšpekcijskega nadzora pravico pregledati poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca za davek. Iz vsega zgoraj navedenega torej izhaja, da imajo davčni inšpektorji ob izvajanju davčnega nadzora tudi pravico do pregleda dokumentov, ki izkazujejo poslovanje zavezanca za plačilo davka. Za ta namen so posamezniki, ki so z zakonom pooblaščeni, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, dolžni davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov, ter omogočiti davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo, in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov, evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne, in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka. Na tem mestu naj opozorimo na določbe ZDavP-2, ki določajo, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu. Po mnenju Pooblaščenca lahko pri zgoraj opisanem načinu nadzora govorimo o zakonskih pristojnostih davčnega organa. Vpogled v dokumentacijo, ki se nanaša na vaše stranke, račune in drugo dokumentacijo je za učinkovito izvajanje želenega nadzora potreben in primeren, saj si je težko zamisliti drug način pridobivanja dokazov, ki bi omogočili učinkovit nadzor. Pooblaščenec je mnenja, da DURS nima pravice vpogledati le v zbirne podatke o strankah in času, potrebnem za opravljeno storitev, temveč tudi v to, kakšna storitev je bila za določeno stranko konkretno opravljena, pri čemer po mnenju Pooblaščenca zadostuje, da je storitev navedena opisno (npr. priprava pogodbe, svetovanje o konkretnem primeru, ipd.), da torej (vsaj praviloma) ni potrebna tudi seznanitev s samo vsebino storitve (vpogled v pogodbo ali vsebino svetovanja). Na tem mestu Pooblaščenec opozarja na načelo sorazmernosti, določeno v
  19. členu ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Navedeno torej pomeni, da se sme davčni inšpektor ob izvajanju inšpekcijskega nadzora, seznaniti le s tistimi podatki, ki so primerni in potrebni za ugotavljanje pravilnosti obračuna davka s strani izvajalca dejavnosti nudenja pravnega svetovanja. Z vidika načela sorazmernosti, upoštevaje tudi
  20. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, je sorazmeren le tisti poseg javne oblasti v posameznikovo izvrševanje pravice do zasebnosti, ki je določen z zakonom in nujen v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali zločin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi. Po ZVOP-1 pa je sorazmerna obdelava osebnih podatkov tista, pri kateri se v minimalnem obsegu obdelujejo osebni podatki, ki so primerni in potrebni za dosego namena. Vsak posameznik mora ob plačilu določene storitve računati s tem, da bo njegova zasebnost v tem delu zmanjšana, v obsegu kolikor bo ta podatek potreben za dokazovanje ustreznosti odmere davka v davčnem postopku. Plačnik storitve, od katere je potrebno odvesti davek, po našem mnenju ne more upravičeno pričakovati zasebnosti glede samega dejstva plačila te storitve in vrste storitve. Pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev; opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčenju; preprečevanje in odkrivanje davčnih prekrškov ipd., so brez dvoma naloge, ki jih v javnem interesu za namen zagotavljanja materialnih virov za izvajanje funkcij javne oblasti opravlja DURS. Glede na vse navedeno Pooblaščenec tako meni, da je zahteva DURS po posredovanju podatkov, ki dokazujejo vrsto opravljene storitve (ne pa vedno tudi vpogled v samo storitev), utemeljena na zakonu in sorazmerna z zasledovanim ciljem. Prijazen pozdrav. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.