Vpogled inšpektorja v SMS covid izvid in posredovanje podatkov zaposlenih po e-pošti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.03.2021 Številka: 07121-1/2021/611 Kategorije:Delovna razmerja, Elektronska pošta --> Kategorije: Delovna razmerja, Elektronska pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nam zastavljate dve vprašanji: Slišali ste za primere, ko so morali na neki šoli zaposleni inšpektorju pokazati sms z rezultati zadnjega testiranja za COVID. Zanima vas, ali Zakon o nalezljivih boleznih predvideva možnost vpogleda v osebne elektronske naprave v ta namen ali je za to potreben sodni nalog? Zanima vas, ali je ustrezno, da šola pošlje sezname zaposlenih z rojstnimi podatki in številkami zasebnih telefonov (za potrebe tedenskih testiranj in cepljenja zaposlenih) na službene elektronske naslove vseh zaposlenih? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. K
- vprašanju Podatki o zdravstvenem stanju so skladno s členom 4
(15)Splošne uredbe o varstvu podatkov: osebni podatki, ki se nanašajo na telesno ali duševno zdravje posameznika, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, in razkrivajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju. Splošna uredba o varstvu podatkov šteje podatke v zvezi z zdravjem za posebne vrste osebnih podatkov. Obdelava tovrstnih podatkov je praviloma prepovedana (člen 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov), izjemoma pa je dopustna npr. na podlagi izrecne privolitve posameznika ali če je obdelava potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki; iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, kot je zaščita pred resnimi čezmejnimi tveganji za zdravje ali zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti varovanje poklicne skrivnosti; za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ipd. Vse možne izjeme od prepovedi obdelave posebnih vrst osebnih podatkov navaja člen 9
(2)(a)-(j) Splošne uredbe. V prizadevanju za preprečitev širjenja okužbe s koronavirusom na področju šolstva je minister za zdravje sprejel Odredbo o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 11/21; v nadaljevanju Odredba), ki izrecno nalaga obveznost sporočanja rezultatov testiranja.
- člen Odredbe namreč določa, da testirana oseba sporoči »negativen izvid testiranja predstojniku vzgojno-izobraževalnega zavoda oziroma osebi, ki jo on pooblasti.« IP je prejel že več zaprosil za mnenje, komu in v kakšni obliki naj se podatki o testiranju sporočajo. Na področju vzgoje in izobraževanja je odgovor na vprašanje »komu« zelo jasen - predstojniku vzgojno-izobraževalnega zavoda oziroma osebi, ki jo on pooblasti. V zvezi s tem sme predstojnik ali pooblaščena oseba vzpostaviti tudi ustrezno evidenco (z vsemi varovalkami za zavarovanje osebnih podatkov posameznikov). IP je prav tako že odgovoril na vprašanje »v kakšni obliki« naj se sporoča negativen izvid, in sicer je IP zapisal, »da delodajalec oziroma predstojnik vzgojno-izobraževalnega zavoda ali oseba, ki jo ta pooblasti, ni upravičena pridobivati dejanskih izvidov oziroma nima podlage za pregledovanje SMS sporočila (v primeru takšnega načina prevzema izvida) v telefonu zaposlenega ali celo, da bi moral zaposleni posredovati takšno sporočilo predstojniku ali pooblaščeni osebi. Delodajalec namreč nikoli ni upravičen do prejema izvida kot takega, lahko pa je v konkretnem primeru upravičen do informacije o negativnem izvidu.« Skladno z ustavno določbo
- člena Ustave RS, ki zagotavlja varstvo tajnosti pisem in drugih občil, lahko samo zakon »predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.« Za zdravstvene inšpektorje in vse druge osebe (ki imajo sicer močna preiskovalna pooblastila) torej velja, da lahko v zasebno korespondenco, kar SMS sporočilo o izvidu testiranja brez dvoma je, vpogledajo oziroma posegajo zgolj in izključno na podlagi odločbe sodišča, in še to izključno v primeru, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Kakršno koli drugačno ravnanje bi pomenilo kršitev tajnosti občil, ki je opredeljeno tudi kot kaznivo dejanje. Ob tem želimo opozoriti, da bi se lahko v praksi pojavila interpretacija, da lahko zaposleni, »če želi«, »prostovoljno« pokaže SMS sporočilo. Takšno interpretacijo IP v principu zavrača oziroma strogo poudarja, da je v delovnih razmerjih privolitev kot pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov veljavna izključno, če je informirana in resnično prostovoljna, torej če jo lahko zaposleni brez kakršnihkoli posledic za delovno razmerje zavrne ali prekliče. V primeru, kot ga opisujete, si je težko zamisliti, da bi bila privolitev resnično lahko prostovoljna. Prostovoljnost je zelo dvomljiva tudi v primeru postopka inšpekcijskega nadzora, saj v tem primeru država nastopa s preiskovalnimi in represivnimi pooblastili. K
- vprašanju Za pošiljanje seznamov zaposlenih z rojstnimi podatki in številkami zasebnih telefonov na službene elektronske naslove vseh zaposlenih na prvi pogled ni videti pravne podlage. V delovnih razmerjih sicer najbolj običajno pravno podlago predstavlja določba prvega odstavka
- člena Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR-1). Slednja določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Določba vključuje načelo najmanjšega obsega podatkov iz člena 5
(1)(
- c)Splošne uredbe, ki ga je treba upoštevati pri vsaki obdelavi osebnih podatkov, in določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Kot možno (a zelo izjemno) pravno podlago lahko navedemo tudi osebno privolitev delavca, a je na takšni pravni podlagi obdelava dopustna le izjemoma, če lahko delavec privolitev brez posledic za delovno razmerje odkloni. Zavrnitev privolitve namreč nikakor ne sme imeti negativnih posledic za delovno razmerje. Zato je privolitev kot pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih uporabljiva le izjemoma, saj je delodajalec v razmerju do delavca močnejša stranka. Informacijski pooblaščenec v neobveznem mnenju ne more ocenjevati in presojati, še manj pa z gotovostjo ugotoviti, ali je določena obdelava zakonita in temelji na ustrezni pravni podlagi. Za to namreč nimamo vseh informacij in dokumentov v zvezi s konkretno obdelavo, poleg tega pa ni zagotovljeno načelo kontradiktornosti, torej da bi se »slišali« tudi argumenti in dokazi druge strani. Če menite, da zgoraj opisane pravne podlage niso podane, lahko vložite inšpekcijsko prijavo in si pri tem pomagate tudi z neobveznim obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov (Obrazec ZIN PRIJAVA)«, dostopnim na https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/. Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026