← Slovenija

Vpogled nadrejenega v plačilno kuverto zaposlenega - IPRS

Vpogled nadrejenega v plačilno kuverto zaposlenega + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.12.2006 Številka: 0712-356/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani,Dne 06.11.2006 smo prejeli vaš dopis. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. tč.
  4. odst.
  5. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  6. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:V kakšnem primeru, če sploh, lahko nadrejeni pred svojim podrejenim in brez njegovega soglasja, odpre plačilno kuverto?Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma pojasnjuje, da odpiranje plačilne kuverte brez soglasja naslovnika predstavlja poseg v zasebnost v smislu
  7. čl. Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami, v nadaljevanju Ustava), ki zagotavlja varstvo tajnosti (vsebine) pisem in drugih občil in na podlagi katerega lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo, ali potek postopka ali za varnost države. Vendar pri tem ne gre za kršitev določb ZVOP-
  8. Ta namreč v skladu s
  9. čl. določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje pa upoštevajoč določilo
  10. tč.
  11. čl. ZVOP-1 namreč pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo
  12. tč.
  13. čl. ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. V skladu z navedenim, Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru odpiranje plačilne kuverte brez soglasja naslovnika ne predstavlja kršitve ZVOP-1, saj ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu
  14. tč.
  15. čl. ZVOP-
  16. V plačilni kuverti zapisani podatki, so bili glede na določilo
  17. tč.
  18. čl. ZVOP-1 obdelani, vendar zapisani v plačilni kuverti in vročeni prejemniku niso več del zbirke osebnih podatkov, ki jo vodi delodajalec ali nadrejeni oziroma niso namenjeni vključitvi vanjo, temveč so kot rezultat obdelave, zapisani v kuverti, že last naslovnika.Pri tem pa Pooblaščenec opozarja, da neupravičeno (brez privolitve) odpiranje tujih pisem, brzojavk ali kakšnih drugih tujih zaprtih pisanj ali pošiljk lahko pomeni storitev kaznivega dejanja po
  19. čl. Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 s spremembami). Predlog za pregon zaradi suma kršitve tajnosti občil lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s kršitvijo tajnosti občil posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
  20. čl. Obligacijskega zakonika (UL RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je bila posamezniku z neupravičenim odpiranjem plačilne kuverte ali uporabo podatkov navedenih v plačilni kuverti povzročena škoda, pa lahko od povzročitelja skladno z določbami
  21. in
  22. čl. OZ zahteva tudi odškodnino.Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec poudarja, da je vprašanje, ki se ga nam zastavili, še posebej občutljivo v odnosu delodajalec – delojemalec, saj obstaja odprta dilema, kakšno stopnjo zasebnosti lahko delojemalec upravičeno pričakuje in kdaj pomeni poseg v komuniciranje zaposlenega poseg v nedotakljivost njegove zasebnosti. Na eni strani imamo interes delodajalca, ki ima pravico do oblasti nad svojimi sredstvi (npr. telefoni, računalniškimi omrežji) in delovnim procesom, na drugi strani je legitimen interes zaposlenega, ki utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti in delno samostojnost in zaupnost tudi na delovnem mestu, kot to tudi izhaja iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice Halford v. Združeno kraljestvo. Zato je z vidika ZVOP-1, ki glede na
  23. čl. v zvezi z
  24. tč.
  25. čl. določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni vključitvi vanjo, potrebno opozoriti predvsem na
  26. čl. ZVOP-
  27. Navedeni člen ureja dolžnost upravljavcev osebnih podatkov in pogodbenih obdelovalcev, da zavarujejo osebne podatke na način iz
  28. čl. zakona. Upravljavci osebnih podatkov pa morajo v svojih aktih tudi predpisati postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter določiti osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke. Izhajajoč iz navedenega, Pooblaščenec pripominja, da lahko nadrejeni ob upoštevanju
  29. in
  30. čl. že po naravi stvari vpogleda v osebne podatke, ki se nahajajo v sami zbirki, ki jo upravlja in so mu zato morebiti znani tudi podatki, navedeni v plačilni kuverti. Vendar je z vidika
  31. in
  32. čl. potrebno tudi poudariti, da so nadrejenemu lahko znani podatki na predhodno opisan način le, če je tudi pooblaščen za njihovo obdelavo. V kolikor ta pogoj ni izpolnjen, gre pri vpogledu v plačilno kuverto za kršitev določb
  33. in
  34. čl. ZVOP-1, saj je bil nadrejenemu omogočen vpogled prav zaradi nezadostnega zavarovanja v smislu navedenih dveh določb. Za takšno kršitev določb ZVOP-1 pa nadrejeni odgovarja le, če je vpogledal v plačilno kuverto pred njeno pravilno vročitvijo podrejenemu ali pred pravilno oddajo kuverte na pošto; torej do trenutka, ko se še vrši obdelava osebnih podatkov v smislu ZVOP-
  35. V nasprotnem primeru gre namreč za zgoraj opisano kršitev
  36. čl. Ustave, saj je breme varstva pisanja že prešlo na naslovnika, kateremu je bila kuverta s plačilnim listom pravilno vročitena.. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.