Vpogled novinarke v OP po pooblastilu - IPRS

Vpogled novinarke v OP po pooblastilu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.06.2010 Številka: 0712-291/2010/2 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne
4. 2010, v kateri nas prosite za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov novinarki. Na vas se je z novinarskim vprašanjem obrnila novinarka TV Slovenija, dopisništvo …, …, ki je zaprosila za pogovor z vašim predstavnikom, v katerem bi ji odgovorili na vprašanja glede določenega posameznika glede zavrnitve njegove prošnje za pridobitev Zoisove štipendije. Ker vas novinarka sprašuje po konkretnih osebnih podatkih, ki se nanašajo na konkretno osebo in ker želite ravnati v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov ter Zakonom o upravnem postopku in Zakonom o štipendiranju, nas prosite za mnenje, ali ji zahtevane podatke lahko posredujete. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Novinarka lahko zahteva podatke posameznika v dveh primerih:
8. če gre za informacijo javnega značaja v skladu z Zakonom o medijih in Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja in ne pridejo v poštev izjeme od dostopa do teh informacij;
9. če gre za vpogled v lastne osebne podatke po ZVOP-1, za kar ima novinarka ustrezno pooblastilo posameznika, na kogar se osebni podatki nanašajo. Pri tem mora imeti novinarka za objavo teh podatkov še posebno privolitev posameznika. O b r a z l o ž i t e v: Uvodoma Pooblaščenec pojasnjuje, da je bistvenega pomena pri odločanju o tem, ali lahko nekomu posredujete osebne podatke, vprašanje – ali ima tisti, ki te podatke zahteva (prosilec – torej novinarka), pravno podlago za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so opredeljene v 8.,
10. in
11. členu ZVOP-1, po katerih se lahko osebni podatki obdelujejo, če: - obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon - je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (ki mora biti v primeru obdelave v javnem sektorju določena z zakonom) - gre za obdelavo osebnih podatkov posameznikov, ki so z upravljavcem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe; - je to nujno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja in če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo oz. če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Zakonsko pravno podlago v smislu navedenih določb 8.,
12. in
13. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja Zakon o medijih (Ur. l. RS, št. 35/01 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZMed), ki v
14. členu določa pogoje za dostop do informacij za medije. Informacije za medije so glede na prvi odstavek
15. člena ZMed med drugim tudi informacije organa, ki jih posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa. Informacije morajo biti resnične in celovite. Posredovanje informacij za medije lahko mediji glede na določbo drugega odstavka
16. člena Zmed zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/03 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ). Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljevanju Sklad) glede na določbe prvega odstavka
17. člena ZDIJZ nedvomno sodi med zavezance po ZDIJZ. V skladu s petim odstavkom
18. člena ZMed lahko organ (torej Sklad) mediju zavrne ali delno zavrne odgovor na vprašanje, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po ZDIJZ. Kot izhaja iz določbe
19. točke prvega odstavka
20. člena ZDIJZ, organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V skladu z drugim odstavkom
21. člena ZDIJZ pa se dostop do zahtevane informacije v takem primeru vseeno dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (t.i. test javnega interesa). V konkretnem primeru je treba torej presojati, ali je interes javnosti glede razkritja informacij, ki jih zahteva novinarka, večji od interesa posameznika, da te informacije (njegovi osebni podatki) niso javno objavljene. Pooblaščenec pa žal kot drugostopenjski organ na področju dostopa do informacij za medije (glej deseti in dvanajsti odstavek
22. člena ZMed) oz. dostopa do informacij javnega značaja ne more dajati mnenj o tem, ali so podatki v konkretnem primeru informacije javnega značaja in ali je dostop do njih prost oz. ali gre za informacije za medije, katere mora organ posredovati mediju. Vendarle pa Pooblaščenec v tem delu dodaja le še, da mora glede na četrti odstavek
23. člena ZMed organ po prejemu vprašanja, če je vprašanje pisno in če bo organ odgovor zavrnil ali delno zavrnil, o tem pisno obvestiti medij do konca naslednjega delovnega dne od prejema vprašanja. Medijem mora organ poslati odgovor na vprašanje najpozneje v sedmih delovnih dnevih od prejema vprašanja v pisni obliki (šesti odstavek
24. člena ZMed). Pisno obvestilo oziroma odgovor mora glede na sedmi odstavek
25. člena ZMed vsebovati ime medija, ki je vprašanje postavil, navedbo vprašanja ter odločitev o zavrnitvi ali delni zavrnitvi oziroma odgovor na vprašanje. Medij lahko zahteva dodatna pojasnila v roku treh dni od prejema odgovora. Organ mu jih mora posredovati nemudoma, vendar najkasneje v treh dnevih od dne prejema zahteve za dodatna pojasnila. Glede na to pa, da omenjate v vašem dopisu pooblastilo za dostop do osebnih podatkov, je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi določbe ZVOP-1 glede pravice do vpogleda v lastne osebne podatke. V skladu z določbami
26. člena ZVOP-1 mora namreč upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru Sklad) posamezniku na njegovo zahtevo med drugim omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje ter posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj. ZVOP-1 v
27. členu natančneje določa postopek, po katerem upravljavec posamezniku omogoči uveljavljanje navedene pravice do vpogleda v lastne osebne podatke. Zahteva za vpogled v lastne osebne podatke se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti zgoraj navedeni vpogled, prepis, kopiranje in potrdilo praviloma istega dne, ko je prejel zahtevo, najpozneje pa v 15 dneh, ali pa ga v 15 dneh pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. Izpis osebnih podatkov pa mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval. Če upravljavec ne ravna v skladu z navedenimi določbami ZVOP-1, se šteje, da je zahteva zavrnjena. V konkretnem primeru Pooblaščenec meni, da pride glede vpogleda v lastne osebne podatke v poštev subsidiarna uporaba Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) ob upoštevanju določb prvega odstavka
28. člena, prvega odstavka
29. člena in prvega ter drugega odstavka
30. člena ZUP. V skladu s prvim odstavkom
31. člena ZUP lahko stranka določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave. Dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka (drugi odstavek
32. člena ZUP). Posameznik torej lahko nedvomno pooblasti tretjo osebo (novinarko), da ta v njegovem imenu zahteva vpogled v lastne osebne podatke. V zvezi s tem vam v nadaljevanju odgovarjamo na vaša konkretno zastavljena vprašanja.
33. Kakšna mora biti oblika dovoljenja (pooblastila – ZUP) za pridobitev/vpogled osebnih podatkov (novinarka v imenu dotične osebe) – ali mora biti pooblastilo notarsko overjeno, vam je lahko posredovana samo kopija/scan, ali morate dobiti original? ZVOP-1 sicer podrobneje ne določa, kakšno mora biti pooblastilo, ki ga naj predloži pooblaščenec ob vložitvi zahteve, vendar pa Pooblaščenec opozarja, da je treba razlikovati med dovoljenjem oz. privolitvijo v obdelavo osebnih podatkov in pooblastilom za vložitev zahteve za vpogled v lastne osebne podatke. V prvem primeru gre namreč zgolj za to, da posameznik določeni fizični ali pravni osebi (npr. novinarki) dovoli zbiranje in nadaljnjo obdelavo njegovih osebnih podatkov, vendar to še ne pomeni, da jih lahko tej osebi posredujejo posamezni upravljavci (še posebej privolitev posameznika praviloma ni zadostna pravna podlaga za upravljavce v javnem sektorju - npr. Sklad). Po drugi strani pa pooblastilo za vložitev zahteve za vpogled v lastne osebne podatke pomeni, da lahko novinarka ob predložitvi pooblastila, v imenu posameznika od Sklada zahteva, da ji pod pogoji iz zgoraj navedenih določb
34. in
35. člena ZVOP-1 dovoli vpogled, kopiranje oz. izpis osebnih podatkov pooblastitelja . ZUP v
36. členu natančneje določa pravila glede pooblastila. Tako se glede na prvi odstavek
37. člena ZUP pooblastilo lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo (tretji odstavek
38. člena ZUP).
39. Ali zadošča splošna formulacija pooblastila ali naj bo specificirano natančno za pridobitev katerih podatkov oseba pooblašča novinarko? Kot že navedeno, ZVOP-1 sicer ne vsebuje določb glede pooblastila, vendar pa Pooblaščenec meni, da mora iz pooblastila nedvomno izhajati, da se pooblastitelj zaveda, za kakšna dejanja natančno pooblaščenca (novinarko) pooblašča. Le tako se namreč lahko šteje, da je bila izražena volja resnična in prostovoljna in ni bila dana pod vplivom sile, grožnje, prevare ali zavajanja. Hkrati pa Pooblaščenec opozarja tudi na vprašanje poslovne sposobnosti posameznika. Iz vašega dopisa namreč ni jasno, ali je posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, že polnoleten. Mladoletnik, ki ni pridobil poslovne sposobnosti, je namreč po tretjem odstavku
40. člena ZUP procesno sposoben le v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost. Stranko, ki nima procesne sposobnosti, zastopa v skladu s prvim odstavkom
41. člena ZUP njen zakoniti zastopnik. V takšnem primeru torej lahko novinarko za vpogled v lastne osebne podatke pooblasti le zakoniti zastopnik posameznika.
42. Ali se lahko zgodi, da bi bili vi odgovorni za primer da bi novinarka na neprimeren način uporabila/predvajala podatke, ki ste jih posredovali? Če boste novinarki posredovali osebne podatke posameznika na podlagi veljavnega pooblastila za vpogled v njegove osebne podatke pod pogoji iz
43. in
44. člena ZVOP-1, ne odgovarjate za njeno nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov. Novinarka lahko tako pridobljene osebne podatke nadalje obdeluje (tudi javno objavi) le, če ima za to pravno podlago bodisi v zakonu bodisi v osebni privolitvi posameznika. V kolikor bi podatke objavila brez pravne podlage, bi šlo za kršitev določb ZVOP-1, zaradi česar se lahko poda prijava pri Informacijskem pooblaščencu. Pri tem glede pridobivanja privolitve velja enako kot za pridobivanje pooblastila – izražena mora biti resnična volja posameznika, upoštevati pa je treba tudi morebitne omejitve njegove poslovne sposobnosti. Hkrati pa mora pred pričetkom obdelave (objave) novinarka posameznika natančno seznaniti s tem, katere osebne podatke bo posredovala v javnosti in za kakšen namen.
45. Ali kljub pooblastilu, ki bi ga novinarka pridobila, katerih osebnih podatkov v nobenem primeru ne smete posredovati? Načeloma ima posameznik pravico do vpogleda v vse svoje osebne podatke, ki jih ima določeni upravljavec. Izjeme od tega lahko določa le zakon v posameznih primerih (npr. nezaključen kazenski postopek, če gre za pričo, ki še ni bila zaslišana, ipd.). S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026