Vpogled očeta v spis prve socialne pomoči za bivšo ženo in otroka + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.02.2012 Številka: 0712-1/2012/515 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 6.2.2012 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da se je 19.1.2012 na vašem centru zglasila mama s hčerko, ki je povedala, da sta z očetom hčerke ločena in imata skupno starševstvo. Hčerka večinoma živi pri njej, vendar je veliko časa tudi pri očetu. V zadnjem času se jima je pridružil še mamin nov partner in odločili so se, da se bodo preselili v Belgijo, ker imajo tam večje možnosti za zaposlitev in boljše življenje. Hčerka naj bi šla z njima, vendar bi se ob počitnicah vračala k očetu. Mama je predvidevala, da se bivši partner ne bo strinjal s selitvijo hčerke v Belgijo in je zato poiskala pomoč na centru. Na centru je strokovna delavka z njo opravila razgovor v okviru »Prve socialne pomoči« in dogovorili sta se, da očeta najprej same seznanijo z nameravano selitvijo in se v primeru težav obrnejo na center. Nadalje navajate, da ko sta mama in hčerka očeta s tem seznanile je burno odreagiral in njegov odvetnik je na vašem centru zahteval vpogled (po telefonu) v spis omenjene izvedene storitve prve socialne pomoči mami in hčerki. Zanima vas, ali morate odvetniku očeta omogočiti vpogled v ta spis? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec pojasnjuje, da je podlaga za vpogled v spis o izvajanju prve socialne pomoči Zakon o splošnem upravnem postopku, ki daje posamezniku pravico seznaniti se z dokumenti zadeve ter te dokumente prepisati ali preslikati, pod pogojem, če ta oseba verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. V konkretnem primeru vam mora torej oče izkazati verjetnost, da bo od vpogleda v dokumente zadeve imel pravno korist. Vi kot organ, ki vodi postopek, pa lahko od očeta zahtevate, da obstoj svoje pravne koristi obrazloži pisno ali ustno na zapisnik. Druga možnost za seznanitev z želenimi informacijami je uveljavljanje pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (t.j. otrokovimi) v okviru zastopanja v skladu z določili ZVOP-
- Pooblaščenec pojasnjuje, da se mora oče obrniti s pisno zahtevo na vas kot upravljavca, v kateri lahko zahteva seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, tako kot to predvideva ZVOP-
- Pooblaščenec pa tudi pojasnjuje, da lahko odvetnik na podlagi
- člena Zakona o odvetništvu pridobiva osebne podatke, če nedvoumno izkaže, da so podatki, ki jih zahteva potrebni za zastopanje njegove stranke. Odvetnik mora torej izkazati, da vodi zadevo, v okviru katere je v skladu z ZOdv upravičen do točno določenih osebnih podatkov (tako da navede npr. opravilno številko spisa, ki ga vodi sodišče, ki odloča v sporu, priloži poziv sodišča, ki od stranke zahteva dodatne dokaze in podatke, ali drugače prepričljivo utemelji potrebnost podatkov za zastopanje stranke …). O b r a z l o ž i t e v: Namen ZVOP-1 je določen s prvim členom - to je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Po določilu
- točke
- člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Glede na določbo prvega odstavka
- člena ZVOP-1, se lahko osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi Center za socialno delo) obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da posameznik (v konkretnem primeru torej oče) želene informacije lahko zahteva v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), ki v
- členu ureja pregled dokumentov, obvestila o poteku postopka in dostop do informacij javnega značaja. Ker oče v konkretnem primeru ni stranka postopka pred CSD, je relevantna določba
- odstavka
- člena ZUP po kateri se ima pravico seznaniti se z dokumenti zadeve ter te dokumente prepisati ali preslikati tudi oseba, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Zakon v zvezi s to pravico opredeljuje obstoj pravne koristi kot pogoj za vpogled v dokumente zadeve, podobno kot v zvezi s pravico stranskega udeleženca, da se udeleži upravnega postopka (v
- členu ZUP). V tem primeru je namreč obstoj pravne koristi pogoj za udeležbo v upravnem postopku. Stranski udeleženec se torej želi udeležiti upravnega postopka zato, ker želi s tem zavarovati neko svojo pravno korist, ta pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. V obravnavanem primeru pa želi zainteresirana oseba pregledati (in prepisati ali preslikati) dokumente zadeve zato, ker bi od tega imela neko pravno korist. V konkretnem primeru mora torej oče izkazati verjetnost, da bo od vpogleda v dokumente zadeve imel pravno korist. Vi kot organ, ki vodi postopek, pa lahko od očeta zahtevate, da obstoj svoje pravne koristi obrazloži pisno ali ustno na zapisnik. Nadalje Pooblaščenec pojasnjuje, da je ena od možnih podlag za seznanitev očeta s spisom o izvajanju prve socialne pomoči, tudi uveljavljanje pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (t.j. otrokovimi) v okviru zastopanja. Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je konkretizirana v
- členu ZVOP-1, ki ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V tem okviru mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo: - omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; - potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; - posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, pri čemer se »izpis« razume kot računalniški izpis iz računalniško vodene zbirke podatkov; - posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; - dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; - dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem; - pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Nekatere podrobnosti glede načina uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, so urejene v določbah
- člena ZVOP-
- V skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZZZDR) preide ta pravica na starše, če so otroci mladoletni, ker mladoletne otroke zastopajo starši (so njihovi zakoniti zastopniki – ZZZDR, prvi odstavek
- člena). Če roditeljska pravica pripada obema staršema, sta oba starša tudi zakonita zastopnika svojega otroka, v kolikor pa je roditeljska pravica enemu izmed staršev odvzeta, pa v skladu z odvzeto roditeljsko pravico ta starš tudi ni več zakoniti zastopnik otroka. Na podlagi zgornjih navedb se torej po mnenju Pooblaščenca starši lahko seznanijo z osebnimi podatki svojih otrok, v kolikor in dokler so nosilci roditeljske pravice. Ker je postopek po
- členu ZVOP-1 procesno vezan na zahtevo prosilca, Pooblaščenec pojasnjuje, da se mora oče obrniti s pisno zahtevo na vas kot upravljavca, v kateri lahko zahteva seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, tako kot to predvideva ZVOP-
- Pooblaščenec pa še dodaja, da zakonsko podlago v konkretnem primeru lahko predstavlja tudi Zakon o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZOdv), ki določa pravice in dolžnosti odvetnikov pri opravljanju njihovega poklica, pri čemer določa tudi njihova posebna pooblastila pri pridobivanju osebnih podatkov. Slednje ZOdv ureja v
- členu. Ta v
- odstavku določa, da so, ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Če gre pri tem za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom, upoštevajoč določilo
- odstavka
- člena, odvetnik pravice iz prejšnjega odstavka nima. Upoštevaje prvi odstavek
- člena Zakona o odvetništvu, omejitve opredeljene za določene podatke v drugem odstavku
- člena ZOdv ter načelo sorazmernosti, je odvetnik upravičen od državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil, brezplačno zahtevati podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Upravljavec zbirke osebnih podatkov je dolžan pred posredovanjem osebnih podatkov najprej preveriti, ali ima odvetnik ustrezno pooblastilo za zastopanje stranke v konkretni posamični zadevi (torej ne zadostuje splošno pooblastilo) in ali je odvetnik navedel oziroma izkazal, da so konkretni zahtevani podatki dejansko potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi – torej za opravljanje konkretnih dejanj zastopanja v tej posamični zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom. Upravljavec osebnih podatkov je torej dolžan presojati, ali zahteva odvetnika za posredovanje osebnih podatkov izpolnjuje vse navedene kriterije. Le v kolikor je zahteva popolna, je upravljavec zbirke osebnih podatkov zahtevane osebne podatke odvetniku dolžan posredovati, saj ima v prvem odstavku
- člena ZOdv zakonsko podlago za njihovo pridobitev. Edina omejitev po vsebini oziroma vrsti osebnih podatkov, ki jih je odvetnik upravičen pridobiti, je določena v
- odstavku
- člena ZOdv in se nanaša le na tiste osebne podatke, ki so na podlagi posebnih oziroma drugih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom (npr. podatki v dosjejih tajnih služb). Pooblaščenec zaključuje, da je zgoraj navedel možne podlage za seznanitev očeta oziroma njegovega odvetnika s podatki iz spisa o izvajanju prve socialne pomoči. Od vsakega posamičnega primera pa je odvisno v kakšnem obsegu bo dostop do podatkov iz predmetnega spisa upravičen. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026