← Slovenija

Vpogled specialista v zdravstveno dokumentacijo posameznika in posredovanje podatkov o zdravstvenem stanju delodajalcu - IPRS

Vpogled specialista v zdravstveno dokumentacijo posameznika in posredovanje podatkov o zdravstvenem stanju delodajalcu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.11.2006 Številka: 0712-326/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki, Delovna razmerja Spoštovani,Prejeli smo vaše elektronsko sporočilo z dne 3.11.2006, v katerem navajate, da vas delodajalec pošilja na sistematski zdravstveni pregled, na katerega morate s seboj prinesti tudi svoj zdravstveni karton. Informacijskega pooblaščenca sprašujete:
  3. Ali ima specialist medicine dela pravico do vpogleda v vašo zdravstveno dokumentacijo?
  4. Katere informacije o vašem zdravstvenem stanju lahko posreduje vašemu delodajalcu?Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. V skladu z
  8. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 60/00, 24/03 in 69/04) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ista določba nadalje določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.Kot dopustno zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa je opredelil tisto, ki jo določa zakon. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem področnem zakonu. Kot izvedbo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi določbo
  9. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon in je namen obdelave osebnih podatkov določen z zakonom ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi pisne privolitve posameznika, vendar pa mora biti v tem primeru posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tiste vrste osebnih podatkov, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) tako določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov (
  10. člen ZVOP-1). ZVOP-1 v
  11. točki
  12. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Kot obdelavo osebnih podatkov ZVOP-1 v
  13. točki
  14. člena opredeljuje kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Kot sredstva obdelave pa ista določba navaja, da je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana.Podatek o zdravstvenem stanju posameznika sodi med tako imenovane občutljive osebne podatke v skladu z
  15. točko
  16. člena ZVOP-1, za obdelavo katerih je zakon v
  17. členu navedel še dodatne, strožje pogoje in predpostavke, ki morajo biti v skladu z ZVOP-1 izpolnjene, da je obdelava občutljivih osebnih podatkov zakonsko dopustna, in sicer se občutljivi podatki v skladu s navedenim členom lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:
  18. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
  19. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
  20. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
  21. točke tega člena;
  22. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
  23. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
  24. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
  25. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
  26. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Tako je potrebno dopustnost vpogleda v zdravstveno kartoteka delavca oziroma sporočanja podatka o zdravstvenem stanju delavca presojati tudi v luči pozitivno pravne zakonodaje, ki ureja področje varnosti in zdravja pri delu, zdravstvenega varstva oziroma opravljanja zdravstvene dejavnosti.
  27. V skladu s
  28. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01, v nadaljevanju: ZVZD) mora delodajalec zagotavljati varnost in zdravje pri delu tudi tako, da zagotavlja zdravstvene preglede delavcev. V skladu z
  29. člen ZVZD mora delodajalec zagotoviti, da naloge zdravstvenega varstva pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik, ki, odvisno od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar delavcev, opravlja zlasti naslednje naloge:
  30. sodeluje pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu v delovnem okolju;
  31. seznanja delavce s tveganji, ki so povezana z njihovim delom na delovnem mestu ter opravlja naloge zdravstvene vzgoje delavcev;
  32. ugotavlja in proučuje vzroke za nastanek poklicnih bolezni in bolezni v zvezi z delom;
  33. opravlja preventivne zdravstvene preglede delavcev v skladu s posebnimi predpisi;
  34. izvaja zdravstveno varstvo poklicno obolelih delavcev;
  35. organizira prvo pomoč, reševanje in evakuacijo v primeru poškodb pri delu in kolektivnih nezgod;
  36. ugotavlja vzroke za nastanek delovne invalidnosti ter predlaga ukrepe za njihovo obvladovanje oziroma preprečevanje, sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega ustreznega dela;
  37. delodajalcu predlaga ukrepe za utrjevanje zdravja delavcev, ki so pri delu izpostavljeni večjim nevarnostim za poškodbe in zdravstvene okvare;
  38. svetuje delodajalcu glede poteka delovnega procesa;
  39. vodi evidence in zbira podatke v skladu s posebnimi predpisi.
  40. člen ZVZD nadalje določa, da lahko naloge iz prejšnjega člena opravlja javni zdravstveni zavod in pravna ali fizična oseba s koncesijo za opravljanje dejavnosti v mreži zdravstvene službe, v skladu z zdravstvenimi predpisi.
  41. odstavek
  42. člena ZVZD nalaga delodajalcem, da morajo zagotoviti zdravstvene preglede delavcev. Vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov iz prejšnjega odstavka, pa predpiše minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo. Na podlagi obravnavanega zakona je pristojno ministrstvo sprejelo pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, ki določa vrste, obseg in vsebino preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev ter način in roke za opravljanje teh pregledov. Obravnavani pravilnik v
  43. odstavku
  44. člena med drugim določa, da potrebuje pooblaščeni zdravnik za oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju ustrezno medicinsko dokumentacijo delavca, ki mu jo na njegovo pisno ali ustno zahtevo posreduje delavčev izbrani osebni zdravnik v roku treh dni po predhodnem soglasju delavca, ki je v postopku ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev. Pooblaščeni zdravnik dokumentacijo vrne izbranemu osebnemu zdravniku najpozneje dan po prejemu dokumentacije.Iz navedenega sledi, da preventivne zdravstvene preglede, s katerimi se ugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev delavca za opravljanje določenega dela pri delodajalcu, in katere je delodajalec v skladu z ZZVZD dolžan zagotavljati, opravlja pooblaščeni zdravnik medicine dela. Slednji mora o opravljenih pregledih voditi in hraniti medicinsko dokumentacijo, za potrebe opravljanja preventivnih zdravstvenih pregledov pa ima, na podlagi
  45. odstavka
  46. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, pravico vpogledovati v zdravstvene kartoteke delavcev, ki se hranijo pri izbranih osebnih zdravniki in od katerih lahko celo zahteva njihovo predložitev, vendar pa mora za to pridobiti predhodno soglasje delavca, ki je v postopku ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev. Ob tem pa pravilnik pooblaščenemu zdravniku medicine dela tudi nalaga, da dokumentacijo vrne izbranemu osebnemu zdravniku najpozneje dan po prejemu dokumentacije.
  47. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev v
  48. členu določa, da pooblaščeni zdravnik po vsakem opravljenem zdravstvenem pregledu izda zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju in z obrazložitvijo potrebnih predlaganih ustreznih ukrepov za boljše varovanje zdravja, ki ga posreduje delodajalcu. Drugi odstavek istega člene pravilnika nadalje določa, da mora pooblaščeni zdravnik o ugotovitvah preventivnega zdravstvenega pregleda obvestiti tudi delavca in njegovega izbranega zdravnika. V
  49. odstavku
  50. člena citiranega pravilnika je še določeno, da mora pooblaščeni zdravnik v desetih dneh po končanem preventivnem zdravstvenem pregledu posredovati delodajalcu oceno o delavčevem izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju.
  51. odstavek
  52. člena pravilnika nadalje določa, da pooblaščeni zdravnik o rezultatu pregleda takoj obvesti delavca, njegovega izbranega osebnega zdravnika in delodajalca, če je pri pregledu ugotovljena takšna okvara zdravja delavca, ki ogroža njegovo življenje oziroma njegovo delovno zmožnost. V
  53. odstavku
  54. člena pravilnika je nadalje določeno, da v 30 dneh po opravljenih usmerjenih obdobnih in drugih usmerjenih preventivnih zdravstvenih pregledih posameznih skupin delavcev, pooblaščeni zdravnik posreduje delodajalcu tudi poimenski seznam pregledanih delavcev z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, oceno zdravstvenega stanja skupine pregledanih delavcev, ugotovljene poklicne bolezni, bolezni povezane z delom ali sume na poklicno bolezen. Pooblaščeni zdravnik na podlagi rezultatov pregledov predlaga ukrepe za izboljšanje razmer na delovnih mestih in v delovnih okoljih oziroma ukrepe za odpravo vzrokov, ki ogrožajo oziroma utegnejo ogrožati zdravje delavcev.
  55. odstavek
  56. člena pravilnika pa še določa, da je obrazec zdravniškega spričevala z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju za preventivni zdravstveni pregled delavca v prilogi IV tega pravilnika.Po vpogledu v obrazec z naslovom: »Zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev«, ki je kot priloga IVa. In IVb. sestavni del Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da ocena zdravstvenega stanja pregledanega delavca, ki jo pooblaščeni zdravnik medicine dela posreduje delodajalcu, vsebuje le ugotovitev, ali posamezen delavec izpolnjuje ali ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem procesu, brez navedbe zdravstvenega stanja oziroma drugih zdravstvenih podatkov pregledanega delavca. Ob tem pa je potrebno opozoriti tudi
  57. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 37/1995, 8/1996, 90/1999, 31/2000, 45/2001, 2/2004, 80/2004, v nadaljevanju: ZZD) in
  58. člen Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/2006 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZZdrS-UPB3), ki zavezujeta tudi pooblaščenega zdravnika medicine dela, da varuje podatke o zdravstvenem stanju pacienta kot poklicno skrivnost.Zaključek: Glede na navedeno ugotavljamo, da zgoraj citirani veljavni predpisi s področja varstva pri delu oziroma preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev dajejo pooblaščenim zdravnikom medicine dela neposredno pravno podlago za vpogled v zdravstveno dokumentacijo posameznega delavca, ki se hrani pri izbranem osebnem zdravniku, vendar za to pooblaščeni zdravnik medicine dela potrebuje soglasje delavca, za katerega opravlja preventivni zdravstveni pregled. Izbrani osebni zdravnik pa je na podlagi
  59. odstavka
  60. člena pravilnika na zahtevo pooblaščenega zdravnika medicine dela in predhodno pridobljenega soglasja delavca, dolžan posredovati zahtevano zdravstveno dokumentacijo, ki jo zbira in hrani oziroma omogočiti vpogled vanjo. V izdanem zdravniškem spričevalu pa pooblaščeni zdravnik medicine dela delodajalca seznani le s svojo oceno, ali pregledani delavec izpolnjuje oziroma ne izpolnjuje zdravstvene zahteve za delo na določenem delovnem mestu ter v njej delodajalca ne seznanja z delavčevo zdravstveno anamnezo.Upamo, da smo vam s temi pojasnili odgovorili na zastavljena vprašanja. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.