Vpogled svojcev z zdravstveno dokumentacijo + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.04.2008 Številka: 0712-339/2008/2 Kategorije:Zavarovanje osebnih podatkov --> Kategorije: Zavarovanje osebnih podaktov Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše e-sporočilo, v katerem prosite za mnenje o tem, ali sme ožji sorodnik, v prisotnosti svojca, pregledovati njegove osebne podatke v zdravstvenem kartonu, ki visi na koncu bolniške postelje bolnika v bolnišnici. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A) posredujemo pojasnilo v zvezi z vašimi vprašanji: Pooblaščenec pojasnjuje, da bi vas bolnišnica lahko seznanila z zdravstveno dokumentacijo pacienta, ki je vaš ožji sorodnik, na podlagi njegove zahteve oziroma privolitve, vsekakor pa ne na takšen način, da je zdravstvena dokumentacija obešena na postelje pacientov. V takem primeru bolnišnica grobo krši določbe ZVOP-1 o zavarovanju zbirk osebnih podatkov. O b r a z l o ž i t e v: Varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave Republike Slovenije človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
- členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa določa zakon - ZVOP-
- Uvodoma Pooblaščenec navaja, da je pristojnost Pooblaščenca v zvezi z osebnimi podatki podana le takrat, kadar se osebni podatek nahaja v zbirki osebnih podatkov oziroma so osebni podatki namenjeni vključitvi v zbirko ter gre za obdelavo tovrstnih osebnih podatkov. V skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 je zbirka osebnih podatkov vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Zdravstvena mapa oziroma dokumentacija z osebnimi podatki bolnika ter celo občutljivimi podatki (zdravstveni podatki), ki jo kot zbirko osebnih podatkov o bolniku vodijo pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v skladu z Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/2000), seveda predstavlja takšno zbirko osebnih podatkov. Posredovanje osebnih podatkov: V prvem odstavku
- členu ZVOP-1 določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Za upravljavca osebnih podatkov se po
- točki
- člena ZVOP-1 šteje fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave, v konkretnem primeru torej bolnišnica. Uporabnik osebnih podatkov pa je fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki se ji posredujejo ali razkrijejo osebni podatki (
- točka
- člena ZVOP-1). Posredovanje oziroma razkritje osebnih podatkov uporabnikom osebnih podatkov je v javnem sektorju praviloma dopustno samo v naslednjih primerih (
- člen ZVOP-1):
(1)Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
(2)Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pravice pacientov ureja pred kratkim sprejet Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/2008, ZPacP), ki v 5. členu določa, da ima pacient med drugimi tudi pravico do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov. ZPacP v 45. členu določa tudi pravno podlago za posredovanje zdravstvenih podatkov oziroma dokumentacije svojcem:
(1)Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ter osebe, ki so jim zaradi narave njihovega dela podatki dosegljivi, so dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela zvedo o pacientu, zlasti informacije o njegovem zdravstvenem stanju, njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb (v nadaljnjem besedilu: informacije o zdravstvenem stanju).
(2)Dolžnosti varovanja informacij o zdravstvenem stanju pacienta lahko zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca ali drugo osebo, ki so ji ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela, razreši: – pacient, – starši oziroma skrbnik za otroka pred dopolnjenim
- letom starosti, – starši oziroma skrbnik za otroka po dopolnjenem
- letu starosti, če so informacije potrebne za izvrševanje roditeljske pravice oziroma skrbništva, otrok pa sporočanja ni prepovedal, – oseba, ki je imela pravico do privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, če pacient ni bil sposoben odločanja o sebi, vendar samo glede informacij o zdravstvenem stanju, ki so vezane na medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, v katero je privolila, – sodišče, – druge osebe, kadar tako določa zakon.
(3)Zdravnik lahko sporoči informacije o zdravstvenem stanju pacienta, če je to nujno potrebno za varovanje življenja ali preprečitev hudega poslabšanja zdravja drugih oseb. Zdravnik mora naznaniti sum storitve kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ter kaznivega dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, pri katerih je bil kot oškodovanec udeležen otrok.
(4)Pacient ima z dopolnjenim
- letom starosti pravico pisno na obrazcu iz
- člena tega zakona ali ustno ob navzočnosti dveh polnoletnih prič določiti, komu, kdaj in katere informacije o njegovem zdravstvenem stanju sme, mora ali ne sme zdravnik ali druga oseba, ki jo zdravnik pooblasti, sporočiti, razen če zakon določa drugače. Enako velja za sporočanje informacij o zdravstvenem stanju, ki se nanašajo na medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, v katero je pacient do
- leta starosti lahko samostojno privolil. Izjava se lahko da za posamezen medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo ali za vse bodoče medicinske posege oziroma bodočo zdravstveno oskrbo pri posameznem izvajalcu zdravstvenih storitev.
(5)Če pacient ne izkoristi pravice po prejšnjem odstavku ali tega zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more storiti, se informacije o njegovem zdravstvenem stanju lahko sporočijo osebam iz drugega odstavka tega člena, njegovim ožjim družinskim članom, bližnjim osebam ter osebam, ki so bile v zvezi s konkretnim medicinskim posegom oziroma zdravstveno oskrbo upravičene dati privolitev, če pacient ni bil sposoben odločanja o sebi.
(6)V primeru iz 22. člena tega zakona osebe iz prejšnjih odstavkov tega člena nimajo pravice pridobiti več informacij, kot bi jih pridobil pacient, razen če je pacient določil drugače.
(7)O zahtevi za seznanitev na podlagi drugega in petega odstavka tega člena odloči izvajalec zdravstvenih storitev v petih dneh od prejema zahteve. Če se zahteva delno ali v celoti zavrne, imajo upravičene osebe pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu, če gre za informacije, ki izvirajo iz zdravstvene dokumentacije.
(8)Drugi, tretji, četrti, peti in sedmi odstavek tega člena se uporabljajo tudi za posredovanje zdravstvene dokumentacije.
(9)Izvajalec zdravstvenih storitev ob smrti pacienta ne glede na njegovo prepoved sporočanja informacij o zdravstvenem stanju na primeren način obvesti ožje družinske člane o njegovi smrti in njenem vzroku. Če izvajalec zdravstvenih storitev za te osebe ne ve, o smrti pacienta obvesti pristojni organ. Pooblaščenec na podlagi navedenih pravnih podlag ugotavlja, da se smejo svojci seznaniti z zdravstveno dokumentacijo bolnika, če pacient to dovoli oziroma zahteva (glej zgoraj
- alinejo drugega odstavka
- člena ZPacP). Kot določa sedmi odstavek navedenega člena ZPacP, o zahtevi pacienta odloča upravljavec, torej bolnišnica. Pooblaščenec pa je v primeru zavrnitve zahteve pritožbeni organ. Pooblaščenec pa ob navedenem poudarja, da gre v konkretnem primeru predvsem za neustrezno zavarovanje osebnih podatkov pacientov, saj jih je upravljavec dolžan zavarovati v skladu s
- in
- členom ZVOP-
- Upravljavec mora z organizacijskimi, tehničnimi in logično-tehničnimi postopki ter ukrepi, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečiti slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, spremembo ali njihovo izgubo. Zdravstvene mape, ki visijo na posteljah bolnikov, niso ustrezno zavarovane, saj je vsakomur omogočen dostop – pacientu, svojcem, drugim obiskovalcem. Upravljavec zdravstvenih osebnih podatkov je takšno zbirko občutljivih osebnih podatkov dolžan varovati pogosto tudi pred samim pacientom, saj se je v praksi že zgodilo, da je tudi sam pacient mapo uničil ali izgubil. Pooblaščenec zaključuje, da bi vas bolnišnica lahko seznanila z zdravstvenimi podatki pacienta na podlagi njegove zahteve oziroma privolitve, vsekakor pa ne tako, da pušča zdravstveno dokumentacijo obešeno na postelje pacientov. V takem primeru bolnišnica krši določbe ZVOP-1 o zavarovanju zbirk osebnih podatkov. Pooblaščenec lahko v skladu s svojimi pristojnostmi v bolnišnici opravi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov, vendar za to potrebuje več podatkov: za katero bolnišnico gre, priče, itd., ki jih lahko sporočite v okviru prijave kršitev, dostopne na tej povezavi: http://www.ip-rs.si/kazalo-kontakt-iskalnik/kontakt/ Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026