Vpogled v elektronsko pošto + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.04.2007 Številka: 0712-404/2007/2 Kategorije:Elektronska pošta --> Kategorije: Elektronska pošta Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto, v kateri navajate, da si dopisujete z neko osebo v drugem podjetju preko službene elektronske pošte in dnevno prejmete in pošljete v povprečju 3 zasebna sporočila. Od administratorja nasprotnega podjetja naj bi zdaj prejeli obvestilo, da je zaradi prevelike količine neposlovne pošte vaš e-naslov blokiran. Menite, da so v »nasprotnem« podjetju pregledovali vašo elektronsko pošto in vas zanima, kakšne so vaše pravice.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje.Osebni podatek je v skladu z
- tč.
- člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.Posameznik je v skladu z
- tč.
- člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Obdelava osebnih podatkov v skladu s
- tč.
- člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).Uvodoma je potrebno poudariti, da se »pravice zasebnosti«, ki so določene od
- člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) dalje, pogosto povezujejo. Glede na vaše vprašanje je klasičen takšen primer Halford v. Združeno kraljestvo, ki ga je obravnavalo Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). V tem primeru je sodišče ugotovilo, da je imela policistka pri uporabi službenega telefona pravico do pričakovanja zasebnosti. ESČP je torej jasno zapisalo, da ima posameznik pravico do varovanja zasebnosti tudi na delovnem mestu in pri uporabi službenih komunikacijskih sredstev. Kot so zapisali avtorji Komentarja Ustave Republike Slovenije (ur. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 395 in dalje, v nadaljevanju Komentar Ustave), predmet varstva
- člena Ustave ni zgolj sama vsebina komunikacije, temveč vsi podatki, ki so integralni del te komunikacije, kar je predvsem pomembno pri komuniciranju preko računalniških omrežij (npr. elektronska pošta), kjer se tvori vrsta tovrstnih podatkov. Varovana torej ni zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi podatki, povezani z njo – gre za t. i. prometne podatke. Pri uporabi telefona se je celo izoblikovalo stališče, da pravnega varstva ne zasluži zgolj sama vsebina pogovora, ampak tudi vsi podatki, povezani s telefonsko komunikacijo, kot so npr. spremljanje klicanih številk z določenega telefona, čas klica in trajanje pogovora. Avtorji Komentarja Ustave so še navedli, da je z ustavnega vidika to argumentacijo mogoče prenesti na občevanje preko računalniških omrežij. Pooblaščenec pri tem opozarja, da se v tem delu pravica do zasebnosti iz
- člena Ustave RS (varstvo tajnosti pisem in drugih občil) povezuje tudi s pravico do varstva osebnih podatkov iz
- člena Ustave RS, saj v konkretnem primeru prometni podatki veljajo za zbirko osebnih podatkov, katere »zasebnost« varuje
- člen Ustave RS.Na pomen pravice do zasebnosti je ESČP ponovno opozorilo v aprilu 2007, ko je v zadevi Copland v. Združeno kraljestvo sodišče delavki priznalo širok krog pravice in presodilo, da je delodajalec neupravičeno posegal v njeno zasebnost. Ključni element sodbe je, da delavka ni bila v naprej opozorjena, kdaj in v kakšnih primerih lahko delodajalec nadzira e-pošto.Na podlagi vsega navedenega je torej potrebno ugotoviti, da ZVOP-1 varuje osebne podatke, torej prometne podatke, ne pa tudi tistega dela komunikacije, ki se nanaša na samo vsebino. Pooblaščenec je v zgornjih izvajanjih želel zgolj okvirno predstaviti ta del varovanja pravice do zasebnosti, ki pa ga kot državni organ ne more nadzirati, oz. varovati. Če torej menite, da so v »nasprotni« družbi prebirali vašo pošto, so lahko osebe, ki so prebirale elektronska sporočila, posegle tako v pravico do zasebnosti delavke, ki je zaposlena v »nasprotni« družbi, kakor tudi v vašo pravico do zasebnosti, torej pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil. Če torej menite, da vam je bila kršena pravica do zasebnosti (torej prebiranje vsebine elektronske pošte), lahko zoper »nasprotno« družbo vložite odškodninsko tožbo. Enako lahko stori delavka, ki je zaposlena v tej družbi. Če pa menite, da so vam osebe v »nasprotni« družbi vpogledale zgolj v prometne podatke (torej v podatke kot so podatki o pošiljatelju, naslovniku ipd.), lahko na Informacijskega pooblaščenca naslovite prijavo.Več o tej temi si lahko preberete tudi v naslednjih mnenjih, ki jih je že izdelal Informacijski pooblaščenec:- 0712-68/2006/2- 092-4/2006/536- 0712-323/2006/2 S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026