← Slovenija

Vpogled v evidenco o tem, ali zoper osebo teče kazenski postopek - IPRS

Vpogled v evidenco o tem, ali zoper osebo teče kazenski postopek + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.09.2006 Številka: 0712-162/2006/2 Kategorije:Razno --> Kategorije: Razno Spoštovani,dne 4.9.2006 smo po elektronski pošti prejeli vaše vprašanje v zvezi z osebnimi podatki. Navedli ste, da okrajno sodišče preko zavoda (v nadaljevanju zavod) izvaja usposabljanje na delovnem mestu. Osebe, ki se tako usposabljajo, niso zaposlene na sodišču in sodišče do njih nima nobenih obveznosti, saj so pogodbo sklenile neposredno z zavodom, ki jih tudi plačuje. Za takšno usposabljanje ni potrebno izpolnjevati pogojev, ki se sicer zahtevajo za javne uslužbence (izobrazba, delovna doba, potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku ipd.). Za eno izmed oseb, ki pričenja z usposabljanjem, ste pridobili informacijo (brez vpogleda v vpisnik sodišča), da je na vašem sodišču v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, v katerem je javnost izključena. Ker bi konkretna oseba delala s sodnimi spisi, niste prepričani, ali jo želite usposabljati. S tem v zvezi nas sprašujete:- ali lahko na podlagi ustne informacije, da je oseba v kazenskem postopku, vpogledate v vašo evidenco in tak podatek uporabite (npr. da takšni osebi zavrnete usposabljanje preko zavoda)?Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. tč. I. odst.
  3. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  4. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Obdelavo osebnih podatkov posameznika ureja
  5. čl. ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju ZVOP-1 določa v
  6. čl.. V I. odst. navedenega člena je tako določeno, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.Evidence o tem, ali zoper osebo teče kazenski postopek, noben zakon izrecno ne ureja, kar pomeni, da ne gre za uradno evidenco. Vendar pa Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, ZUP) v
  7. čl. določa, da državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti izdajajo potrdila in druge listine tudi o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence, če zakon tako določa. V tem primeru se dejstva ugotavljajo v postopku, ki je predpisan v tem poglavju. Zakon, ki omogoča uporabo navedene določbe, torej, da v praksi kazenski oddelki krajevno pristojnih okrajnih sodišč izdajajo potrdila iz svojih K vpisnikov (kot zbirke osebnih podatkov), je Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS št. 56/02 s spremembami, v nadaljevanju ZJU). Ta namreč med drugimi pogoji za imenovanje v naziv v
  8. tč. II. odst.
  9. čl. določa tudi, da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Iz navedenega je razvidno, da zakon omogoča vpogled v evidenco o tem, ali je zoper določeno osebo vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ter izdajo ustreznega potrdila o tem, zgolj z namenom izpolnitve enega od pogojev za imenovanje v naziv v javnem sektorju. Omenjeni K vpisnik se sicer na sodišču vodi z istim namenom kot vsi ostali vpisniki, je torej z vidika preglednosti delovanja sodišča pomembna zbirka podatkov. Podatki iz te evidence pa so zaradi omenjene določbe ZJU, eden od bistvenih pogojev za sklenitev delovnega razmerja ter imenovanje v naziv v javnem sektorju in se lahko obdelujejo le s tem namenom. Vsakršna druga obdelava tovrstnih podatkov, konkretno torej pregledovanje teh podatkov za drug namen, zakonsko ni dopustno. Informacijski pooblaščenec torej, ne da bi se na tem mestu spuščal v problematiko domneve nedolžnosti (s tega vidika je sporna že sama določba
  10. tč. II. odst.
  11. čl. ZJU), meni, da vpogled v evidenco o tem, ali zoper osebo teče kazenski postopek zgolj iz preventivnega razloga, ni dopusten, saj za to ni zakonske podlage. Obdelava (kamor na podlagi
  12. tč.
  13. čl. ZVOP-1 spadata tudi vpogled in nadaljnja uporaba) tovrstnih osebnih podatkov je dopustna izključno za namen izdaje potrdila o izpolnjevanju pogoja za imenovanje v naziv iz
  14. tč. II. odst.
  15. čl. ZJU. Informacijski pooblaščenec pa priporoča, da za dela, kjer bi delavci delali z zbirkami osebnih podatkov, kar sodni spisi vsekakor so, ne najemate oz. od zavodov za zaposlovanje sprejemate ljudi, ki nimajo sklenjenega delovnega razmerja s sodiščem. Kot upravljavec zbirk osebnih podatkov namreč nosite popolno odgovornost za zakonitost obdelave osebnih podatkov. Menimo, da imate torej diskrecijsko pravico brez razloga zavrniti vsakogar, ki mu ne zaupate, ali pa mu dodelite delo, kjer ni prihaja v stik z osebnimi podatki. Predvidevamo, da sodišče ima pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov, v katerem se določi, kdo ima dostop do osebnih podatkov in na kakšen način se jih varuje.
  16. člen ZVOP-1 namreč določa, da so upravljavci osebnih podatkov in pogodbeni obdelovalci dolžni zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz
  17. člena tega zakona. Upravljavci osebnih podatkov v svojih aktih predpišejo postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter določijo osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke. Predlagamo vam torej, da v pravilniku določite, da zunanji sodelavci z osebnimi podatki ne smejo rokovati. V upanju, da ste dobili odgovor na vaše vprašanje, vas vljudno pozdravljamo. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.