← Slovenija

Vpogled v kartoteke pacientov - IPRS

Vpogled v kartoteke pacientov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.09.2006 Številka: 0712-191/2006/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: pooblaščenec) Vam, v skladu s
  3. točko prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju: ZVOP-1), posreduje neobvezno mnenje v zvezi z vprašanjem, ki ste ga posredovali po elektronski pošti, dne
  7. Sprašujete nas ali v bolnicah lahko vidijo, kdo pregleduje kartoteke posameznih pacientov. Informacijski pooblaščenec je z vidika pristojnosti, ki jih ima po
  8. členu Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05), preučil vašo zadevo in vam, na podlagi
  9. točke prvega odstavka
  10. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju: ZVOP-1), posreduje neobvezno mnenje. Varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave Republike Slovenije človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
  11. členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa določa zakon. Ta zakon je ZVOP-1.V prvem odstavku
  12. členu ZVOP-1 določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Za upravljavca osebnih podatkov se po
  13. točki
  14. člena ZVOP-1 šteje fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Uporabnik osebnih podatkov pa je fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki se ji posredujejo ali razkrijejo osebni podatki (
  15. točka
  16. člena ZVOP-1). Posredovanje oziroma razkritje osebnih podatkov uporabnikom osebnih podatkov praviloma dopustno samo v naslednjih primerih:
  17. če obstaja za posredovanje osebnih podatkov izrecna podlaga v zakonu;
  18. če je za posredovanje osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, pri čemer je treba upoštevati, da zakon za posamezne primere lahko določa, da se osebni podatki lahko posredujejo uporabnikom osebnih podatkov samo na podlagi pisne privolitve posameznika;
  19. če je posredovanje osebnih podatkov potrebno zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, kot jih določata
  20. in
  21. člen ZVOP-
  22. V
  23. členu je določeno, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Ta člen pozna tudi dve izjemi in sicer se v javnem sektorju lahko obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe, kot druga izjema pa velja določilo, da se v javnemu sektorju lahko izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Po
  24. členu pa se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Tudi ta člen pozna tudi dve izjemi in sicer se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe, kot druga izjema pa velja določilo, da se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Tretji odstavek
  25. člena ZVOP-1 določa, da mora upravljavec osebnih podatkov za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov. Skrajni rok za hranjenje evidence o posredovanih osebnih podatkih je praviloma 5 let od nastanka škode, kar je splošni zastaralni rok, ki ga določa Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01) v
  26. členu, daljše ali krajše roke seveda lahko določa zakon. Obligacijski zakonik v
  27. členu, ki določa odškodninsko terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, določa, da odškodninski zahtevek proti odgovorni osebi zastara, ko se izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona. Ker pa je za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov (
  28. člen Kazenskega zakonika) tudi določen petletni absolutni zastaralni rok (četrti odstavek
  29. člen Kazenskega zakonika), glede hranjenja evidenc, ki jih določa ta člen, dileme torej ni, velja petletni rok, ki ga določata tako Obligacijski kot Kazenski zakonik. Iz določbe
  30. člena ZVOP-1 izhaja načelo sledljivosti vpogledov v zbirke osebnih podatkov. Pri
  31. členu gre za posredovanje podatkov osebam zunaj upravljavca, ne pa za evidenco vpogledov zaposlenih pooblaščenih oseb pri upravljavcu. Sledljivost vpogledov pri upravljavcu določa
  32. točka prvega odstavka
  33. člena ZVOP-1 in sicer tako, da jo omogočeno poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni podatki vneseni v zbirko podatkov, uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov. Če se v skladu z ZVOP-1 obdeluje osebne podatke in ne zagotovi zavarovanja osebnih podatkov (
  34. in
  35. člen) gre za prekršek po
  36. členu ZVOP-1.Vodenje evidence posredovanja osebnih podatkov uporabnikom osebnih podatkov je potrebno zaradi varstva pravic posameznika, ki mu je upravljavec zbirke osebnih podatkov v skladu z določbami
  37. in
  38. člena ZVOP-1, v roku 30 dni od dneva prejema zahteve dolžan posredovati seznam uporabnikov, ki so jim bili posredovani njegovi osebni podatki, ter mu hkrati sporočiti, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen je podatke posredoval. Zavarovanje osebnih podatkov z organizacijskimi, tehničnimi in logično-tehničnimi postopki ter ukrepi na način, da je omogočeno poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki vneseni v zbirko osebnih podatkov, uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov, nalagata upravljavcu in pogodbenemu upravljavcu osebnih podatkov tudi
  39. in
  40. člen zakona. Upravljavec osebnih podatkov mora le-te zavarovati v skladu z določbama
  41. in
  42. člena ZVOP-1, ki predstavljata tehnični del zakona in obsegata organizacijske ter logično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se ti varujejo. Njihov namen je preprečevanje naključnega ali namernega nepooblaščenega uničevanja podatkov ali preprečevanje sprememb, izgube ali nepooblaščene obdelave. Upravljavec osebnih podatkov, je dolžan, če je osebne podatke obdelovala nepooblaščena oseba, o tem obvestiti posameznika, čigar osebni podatki so se nezakonito obdelovali. Kot izhaja iz
  43. točke
  44. člena in iz tretjega odstavka
  45. člena ZVOP-1, mu je torej dolžan posredovati podatke o tem, kdo in kdaj je nepooblaščeno obdeloval osebne podatke.Iz zgoraj navedenega izhaja, da morajo bolnice voditi evidence posredovanja podatkov uporabnikom osebnih podatkov iz katerih izhaja kdaj so bili posredovani (razkriti) in kdo je to storil.INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.