← Slovenija

Vpogled v kazenski spis - IPRS

Vpogled v kazenski spis + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.02.2010 Številka: 0712-60/2010/2 Kategorije:Vpogled v OP umrlih --> Kategorije: OP umrlih Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2010 prejel vašo vlogo, v kateri prosite za mnenje glede varstva osebnih podatkov. Navajate sledeče: Na kazensko pisarno Okrajnega sodišča v … ste naslovili prošnjo za vpogled v sodni spis, ki pa vam ni bil dovoljen. V odgovoru navajajo, da niste izkazali zakonsko zahtevanega pravnega interesa (zadeva I Kr 267/2009). Gre za spis o smrtni obsodbi vašega starega strica … iz leta 1946 in zaplembi premoženja vaše prababice … in stare tete… . Postopek rehabilitacije … je bil končan že leta
  5. (V K 184/92, kopija odločbe K v 2/46, I Kr 72/91). Kot sorodnik si želite vpogleda v sodni spis in seznanitev z vsemi podatki omenjenega montiranega sodnega procesa. Glede navedenega sprašujete ali imate pravico do vpogleda? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  6. točke prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
  8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
  9. Na podlagi
  10. člena ZKP imate pravico do pregleda in prepisa kazenskega spisa, v kolikor imate upravičen interes.
  11. Glede na vaše navedbe, da želite vpogled v kazenski spis iz leta 1946, Pooblaščenec meni, da bi moral biti takšen spis že v Arhivu RS. Po veljavni zakonodaji je sodišče vse pravnomočne sodne odločbe, vpisnike, imenike in pomožne knjige dolžno hraniti trajno. Upoštevaje dejstvo, da vas zanimajo dokumenti iz leta 1946, pa je potrebno upoštevati tudi zakonodajo, ki je veljala v času nastanka tega dokumentarnega gradiva. V zvezi s tem predlagamo, da se, v kolikor sodišče ne razpolaga s kazenskim spisom obrnete na pristojni Arhiv Republike Slovenije, kjer vam bodo pojasnili, ali se pravnomočni sklepi in sodbe sodišča iz leta 1946 hranijo kot trajno gradivo ter ali so dosegljivi v njihovih arhivih na podlagi
  12. člena ZVDAGA. O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da sme v skladu z načelom zakonitosti ravnati samo v okviru svojih pooblastil, za katera ima neposredno podlago v
  13. členu ZInfP, na podlagi katerega je pristojen za: - odločanje o pritožbi, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali kako drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacije javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov; - inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi; - odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vpogled v kazenski spis na podlagi Zakona o kazenskem postopku Glede vašega vprašanja, ali ste upravičeni do vpogleda v sodni spis, Pooblaščenec opozarja, da vprašanje pravice do vpogleda v kazenski spis ureja več področnih zakonov, predvsem Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/1994 z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKP). V skladu s
  14. členom ZKP se lahko vsakemu, ki ima upravičen interes, dovoli pregled in prepis posameznih kazenskih spisov. Dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi. Če so spisi pri državnem tožilcu, dovoljuje pregled in prepis državni tožilec. Pomembno je, da se sme pregled in prepis posameznih kazenskih spisov odreči, če to narekujejo posebni razlogi obrambe ali varnosti države ali če je bila javnost izključena z glavne obravnave. Načeloma ima vsakdo, ki izkaže upravičen interes, pravico pregledati in prepisati posamezen kazenski spis. Pri odločanju o omejitvi te pravice je potrebno zmeraj upoštevati posebne razloge obrambe, varnost države ali izključenost javnosti z glavne obravnave. Ob tem pa so v skladu z določil 240.a člena ZKP in drugimi predpisi glede zaščite prič določeni podatki že v osnovi izvzeti iz spisa. Ker se vaše vprašanje nanaša na sodni spis iz leta 1946, Pooblaščenec opozarja na roke hranjenja. Hranjenje dokumentarnega gradiva ureja
  15. člen Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/1995, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju sodni red), ki pravi, da se vse pravnomočne sodne odločbe, vpisniki, imeniki in pomožne knjige hranijo trajno. Sodni spisi se hranijo, dokler niso presneti na mikrofilm, oziroma dokler sodišča dokumentarnega gradiva, ki ima lastnost arhivskega gradiva, ne izročijo pristojnemu arhivu po desetih letih od nastanka gradiva, če z arhivskimi predpisi ni drugače določeno. Ob navedenem pa velja tudi poudariti, da se veljavna ureditev glede hranjenja dokumentarnega gradiva nanaša na trenutno gradivo, ki je v posesti sodišč. Ker se vaše vprašanje nanaša na gradivo iz leta 1946, oziroma 1992 (postopek rehabilitacije), je potrebno upoštevati tudi tedaj veljavne predpise, ki so določali roke hranjenja dokumentarnega gradiva s področja sodstva. V Republiki Sloveniji je za zbiranje, varovanje, urejanje, popisovanje in omogočanje uporabe nacionalne arhivske kulturne dediščine, pristojen Arhiv Republike Slovenije. Upoštevaje dejstvo, da se vaše vprašanje nanaša na dokumente iz leta 1946, Pooblaščenec meni, da bi morali biti ti dokumenti že izročeni Arhivu RS. Glede dostopnosti do arhivskega gradiva zaradi uradnih postopkov pravici stranke do vpogleda v spis sledi tudi Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/2006, v nadaljevanju ZVDAGA), ki v
  16. členu določa, da imajo pravico do vpogleda v arhivsko gradivo osebe, ki nastopajo kot stranke v postopkih ali izkažejo svoj pravni interes za uvedbo ali udeležbo v postopkih. V dopisu ste navedli, da si le kot sorodnik želite vpogleda v sodni spis, zato vam je v takšnem primeru sodišče oz. pristojni arhiv vsekakor dolžno omogočiti pregled in prepis spisa, v kolikor dokažete opravičeno korist, ali pa gre za javno arhivsko gradivo, ki je dostopno vsakomur. Pooblaščenec meni, da v kolikor potrebujete podatke iz spisa za namene kakšnega sodnega postopka, z dokazovanjem opravičene koristi ne bi smeli imeti večjih težav. Na tem mestu Pooblaščenec navaja, da v primeru zavrnitve vpogleda v spis na podlagi
  17. člena ZKP ali
  18. člena ZVDAGA Pooblaščenec ni pritožbeni organ. Pravica do seznanitve z osebnimi podatki umrlih kot možna rešitev za vpogled v sodni spis Pooblaščenec kot možnost navaja še pravico do seznanitve z osebnimi podatki umrlih, ker predvideva, da so vaš stric, prababica in tudi teta že pokojni. Pravice do seznanitve z osebnimi podatki umrlih ni mogoče izpeljati iz določb ZVOP-1-UPB1 v poglavju o pravicah posameznika (
  19. do
  20. člen), saj se te nanašajo izključno na seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. Varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov in s tem povezane pravice tretjih oseb do vpogleda v osebne podatke je zato urejeno v
  21. členu ZVOP-1-UPB1, ki določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom (npr. sodišče pri reševanju zapuščinskih zadev ali pa za potrebe vodenja matične knjige umrlih in podobno). Upravljavec lahko osebne podatke o umrlem posamezniku posreduje tudi osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda. Vendar je to mogoče, če upravičenec za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Posameznik namreč lahko za časa življenja izrecno prepove posredovanje svojih podatkov po smrti. Navedena določba ZVOP-1-UPB1 daje zakonitim dedičem prvega ali drugega dednega reda neposredno pravno podlago, da ob izpolnitvi dveh komulativnih pogojev pridobijo osebne podatke o umrlem posamezniku. Kot navedeno, morata biti za posredovanje osebnih podatkov zakonitemu dediču prvega ali drugega dednega reda izpolnjena dva komulativno izpolnjena pogoja, in sicer zakoniti dedič mora izkazati pravni interes, drugi pogoj pa je ta, da umrli posameznik v času svojega življenja posredovanja svojih osebnih podatkov ni pisno prepovedal. ZVOP-1-UPB1 se glede pridobitve osebnih podatkov o umrlem posamezniku s strani zakonitih dedičev naslanja na zakon, ki ureja dedovanje, tj. Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/1976, 23/1978, RS, št. 17/1991-I-ZUDE, 13/1994-ZN, 40/1994 Odl.US: U-I-3/93-17, 82/1994-ZN-B, 117/2000 Odl.US: U-I-330/97-28, 67/2001, 83/2001-OZ; v nadaljevanju ZD). ZD v
  22. poglavju z naslovom Dedovanje na podlagi zakona določa dedne rede in v četrtem odstavku
  23. člena ZD določa, da dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. ZD izhaja pri ureditvi dednih redov iz parentelnega sistema z reprezentanco, kar pomeni, da sorodniki iz parentele, ki je po stopnji sorodstva bolj oddaljena od zapustnika, ne morejo dedovati, če obstaja kakšen sorodnik iz bližnje parentele oziroma, če ta sorodnik more ali hoče dedovati. Navedeno z vidika določbe
  24. člena ZVOP-1-UPB1 pomeni, da v primeru, ko je kateri od zakonitih dedičev prvega dednega reda še živ, dedičem drugega dednega reda ne gredo pravice iz
  25. člena ZVOP-1-UPB
  26. In ker drugi odstavek
  27. člena ZVOP-1-UPB1 določa, da mora zakoniti dedič izkazati pravni interes, mora dedič drugega dednega razreda pri uveljavljanju svojih pravic iz
  28. člena ZVOP-1-UPB1 upravljavcu osebnih podatkov k svoji zahtevi praviloma priložiti tudi odločbo o dedovanju ali kak drug dokument, ki bo izkazoval njegov pravni interes za pridobitev osebnih podatkov umrlega posameznika. Po določbi
  29. člena ZD predstavljajo prvi dedni red potomci in zakonec pokojnika in so dediči pred vsemi ostalimi. Bolj oddaljeni potomci zapustnika pa po določbi
  30. člena ZD dedujejo na podlagi vstopne pravice. Torej zapustnikovi vnuki dedujejo le, če njihov prednik – zapustnikov otrok – ne deduje, pravnuki pa le, če njihov prednik – zapustnikov vnuk – ne deduje, in tako naprej. Če zapustnik nima potomcev ali ti ne dedujejo, nastopi drugi dedni red, ki ga po določbi
  31. člena ZD predstavljajo pokojnikovi starši in njegov zakonec. Prav tako tudi v tem dednem redu vstopijo bolj oddaljeni sorodniki na podlagi vstopne pravice, in sicer, če zapustnik nima enega ali obeh staršev ali ti ne dedujejo, dedujejo njihovi otroci - zapustnikovi bratje in sestre, in tako naprej. Iz navedenega sledi, da dokler sklep o dedovanju ni izdan oziroma celo pravnomočen, lahko pravice iz
  32. člena ZVOP-1-UPB1 ob predložitvi ustreznega dokazila (npr. izpis iz matičnega registra, poročni list) uveljavljajo predvsem dediči prvega dednega reda, torej otroci in zakonec. Le v izjemnih primerih (npr. ko umrli nima otrok) bi lahko te pravice zraven zakonca uveljavljali še starši umrlega oziroma, če tudi teh več ni, bratje in sestre umrlega. Vendar pa bodo morali ti v svoji vlogi te izjemne primere tudi ustrezno obrazložiti. Ker torej dediči prvega dednega reda izključujejo pravico do seznanitve z osebnimi podatki umrlega posameznika drugega dednega reda, Pooblaščenec zaključuje, da lahko ob izkazanem pravnem interesu zahtevajo vpogled ali prepis osebnih podatkov o vašem pokojnem stricu zakoniti dediči prvega dednega reda, tj. njegovi otroci in (zunaj)zakonski partner. Enako velja za vpogled v osebne podatke vaše prababice in tete, torej njuni otroci in (zunaj)zakonski partner. Glede na skope podatke, ki ste jih navedli v vprašanju, bi lahko vi zahtevali vpogled ali prepis osebnih podatkov vašega pokojnega strica, prababice in tete le v primeru, da ste vi na podlagi vstopne pravice zakoniti dedič prvega ali drugega dednega razreda. V svoji vlogi za vpogled in seznanitve z osebnimi podatki o umrlem morate ustrezno obrazložiti in izkazati pravni interes (priložite sklep o dedovanju ali pa morebitno potrdilo o vloženi tožbi ali drugo dokazilo, ki izkazuje pasivno ali aktivno udeležbo v nekem konkretnem postopku, ki je že v teku (npr. dokazilo o teku zapuščinskega postopka itd.)). Seveda pa je navedeno možno le v primeru, da pokojni ni pisno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja kot možna rešitev za vpogled v sodni spis Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (
  33. člen ZDIJZ). Informacija javnega značaja je vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (
  34. člen ZDIJZ). Tretji odstavek
  35. člena ZDIJZ določa, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu. Prav tako je v postopku po ZDIJZ povsem irelevantno, če prosilec v zahtevi navaja, zakaj zahtevano informacijo potrebuje. Interesi prosilca, ki jih zasleduje, so irelevantni. To izhaja iz načela prostega dostopa (
  36. člen ZDIJZ), po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. V skladu z ZDIJZ lahko na organ (npr. sodišče) naslovite praviloma pisno zahtevo, saj se lahko na pravno varstvo sklicujete le v primeru pisne vloge. Zahteva mora vsebovati sledeče sestavine: navedbo organa, ki mu pošiljate zahtevo; osebno ime, firmo ali ime pravne osebe; navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca; ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca (prvi odstavek
  37. člena ZDIJZ). V zahtevi morate opredeliti, s katero informacijo se želite seznaniti in na kakšen način se želite seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis) (drugi odstavek
  38. člena ZDIJZ). Navedeno pomeni, da je treba zahtevo za dostop do informacij javnega značaja vložiti na tisti prvostopenjski organ, ki z informacijami oz. dokumenti razpolaga. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku
  39. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec še navaja, da lahko v primeru zavrnitve, delne zavrnitve ali molka organa (rok za odločitev je, razen v primeru podaljšanja roka, 20 delovnih dni), v kolikor vložite pisno zahtevo po ZDIJZ, vložite pritožbo in šele v tem delu bo nastopila pristojnost Pooblaščenca. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.