Vpogled v lasten policijski "dosje" + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.11.2006 Številka: 0712-386/2006/2 Kategorije:Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2006 prejel vaše e-sporočilo, v katerem nas sprašujete:»Ali je možen vpogled v lasten »dosje«, ki ga vodi policija?«. Pri tem imate v mislih »podatke, ki jih policija hrani o raznih osebah in v katere vpogledujejo pri preverjanju določene osebe med postopkom, na primer v zvezi s prometnim prekrškom in podobno«.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Zaradi omejenega poznavanja dejanskega stanja in presplošne formulacije vprašanja, ki ste ga postavili, vam v nadaljevanju podajamo le splošno pojasnilo.
- Uvodoma je potrebno pojasnilo o relevantni ureditvi v ZVOP-1, kjer v
- členu najdemo naslednje opredelitve pojmov, ki so pomembni za razumevanje vašega primera: - Osebni podatek pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa; - Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno; - Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.ZVOP-1 v prvem odstavku
- člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spada tudi policija) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
- Zakon, na katerega napotuje ZVOP-1 v prvem odstavku
- člena, je v obravnavanem primeru Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo), ki je v odnosu do ZVOP-1 specialni zakon ali lex specialis. Ta v členih od
- do
- ureja posamezne vidike varstva osebnih podatkov. Iz določb
- člena v povezavi z določbami 54.,
- in
- člena izhaja, da policija upravlja vrsto zbirk osebnih podatkov v zvezi in zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog (policijskih pooblastil), na primer: - evidenco kaznivih dejanj (ki vsebuje t.i. skupne osebne podatke: osebno ime, rojstne podatke, EMŠO, spol, naslov prebivališča, državljanstvo in še druge osebne podatke npr. družinske in premoženjske razmere, izobrazba, poklic, podatki o kaznivem dejanju, osebni podatki oškodovancev in podobno; - evidenco kršiteljev in prekrškov (ki vsebuje poleg skupnih osebnih podatkov še npr. poklic in zaposlitev storilca, osebni podatki oškodovancev, podatki o prekršku in podobno; - evidenco iskanih oseb; - evidenco identifikacij; - evidenco operativnih informacij; - evidenco oseb, zoper katere so bili izvedeni prikriti preiskovalni ukrepi; - evidenco DNK preiskav; - evidenco dogodkov; - evidenco pridržanih in zadržanih oseb; - evidenco varnostno preverjenih oseb; - evidenco pritožb; - evidenco uporabe prisilnih sredstev; - evidenco daktiloskopiranih oseb; - evidenco fotografiranih oseb; - evidenco usmerjenega zbiranja obvestil; - evidenco iskanih in najdenih predmetov in - nekatere druge evidence.Kot je bilo primeroma že nakazano, ZPol za vsako evidenco predvideva vrsto osebnih podatkov, ki se lahko obdelujejo.
- V skladu s
- odstavkom
- člena Ustave RS je posamezniku zagotovljena pravica do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki), kot tudi pravica do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je nadalje konkretizirana v ZVOP-1, ki v
- členu ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V tem okviru mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo: - omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; - potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; - posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, pri čemer se »izpis« razume kot računalniški izpis iz računalniško vodene zbirke podatkov; - posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; - dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; - dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem; - pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Potrebno je opozoriti še na
- člen ZVOP-1, ki izjemoma dopušča omejitev pravic posameznika iz
- člena ZVOP-1, kar pa je mogoče storiti le s posebnim zakonom, pri čemer se omejitve lahko določijo samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev. Tako je pravice mogoče omejiti iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih. Tak zakon je v obravnavanem primeru ZPol, ki določa časovne meje uresničevanja pravice posameznika do vpogleda v lastne osebne podatke v zgoraj omenjenih evidencah. Tako je v
- členu ZPol določeno, da lahko posameznik vpogleda v svoje osebne podatke, ki jih vsebujejo: - evidence iskanih oseb, identifikacij, DNK preiskav, dogodkov, pridržanih in zadržanih oseb, pritožb, uporabe prisilnih sredstev, daktiloskopiranih oseb, fotografiranih oseb, iskanih in najdenih predmetov, vstopov in gibanja v varovanih objektih policije, izdanih odredb za prepoved približevanja - takoj po njihovi vzpostavitvi; - evidence kaznivih dejanj in prekrškov - po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku oziroma po zastaranju pregona; - evidence oseb, zoper katere so bili izvedeni prikriti preiskovalni ukrepi, usmerjenega zbiranja obvestil, prikritih evidentiranj in namenskih kontrol - po ustavitvi policijske preiskave ali pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka oziroma po zastaranju pregona; - evidence varnostno preverjenih oseb - po sklenitvi delovnega razmerja v policiji ali po razporeditvi na dela za katera se zahteva varnostno preverjanje oziroma po dovolitvi opravljanja takih del; - evidence operativni informacij - po arhiviranju podatkov.Pooblaščenec še dodaja, da se podatki iz zgoraj obravnavanih evidenc hranijo le omejen čas (prim.
- člen ZPol).
- Ker ZPol nima podrobnejših določb o načinu uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, se glede podrobnosti v zvezi s postopkom seznanitve uporabljajo določbe
- člena ZVOP-1: - Zahteva iz
- člena tega zakona se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave osebnih podatkov po posebnih določbah ZVOP-1 pa enkrat na mesec. - Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis in kopiranje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. - Izpis iz
- točke
- člena (glej zgoraj) mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval. - Če upravljavec ne ravna v skladu z drugo in tretjo alinejo, se šteje, da je zahteva zavrnjena. - Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz
- člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov. V primeru, če upravljavec v predpisanem roku ne ugodi zahtevi prosilca, niti mu pisno ne pojasni, zakaj mu tega ne bo omogočil, se, na podlagi četrtega odstavka
- člena ZVOP-1 šteje, da je zahtevo prosilca zavrnil. V tem primeru ima prosilec, na podlagi
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP), pravico pritožbe na Informacijskega pooblaščenca. Po tem pa je po
- členu ZVOP-1 zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem.
- Potrebno je še pojasnilo o določbi četrtega odstavka
- člena ZVOP-1, ki določa, da so upravljavci osebnih podatkov v javnem sektorju (državni organi, organi lokalnih skupnosti, druge pravne osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil) dolžni uporabniku osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor spada tudi policija) posredovati osebne podatke, praviloma brez plačila stroškov posredovanja. Povedano drugače, policija je pri svojem delu upravičena tudi do obdelave (kar vključuje tudi zbiranje, vpogledovanje, seznanjanje) tistih osebnih podatkov, ki jih potrebuje za opravljanje svojih zakonitih pristojnosti (za kar ima podlago v ZPol) in o katerih ne vodi t.i. matične evidence. To izrecno predvideva še
- člen ZPol, ki določa, da v primeru, če policisti zaradi opravljanja določenih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz že obstoječih zbirk podatkov, so organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, dolžni na podlagi zahteve brezplačno posredovati policistom zahtevane osebne in druge podatke. Možnost pridobiti podatek o tem, komu in za kakšne namene so ti subjekti posredovali posameznikove osebne podatke, je s podzakonskim predpisom lahko omejena.Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026