Vpogled v lastne OP - oče za sina v zvezi s kaz. dejanjem + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.12.2009 Številka: 0712 – 545/2009/1 Kategorije:Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) je 2.12.2009 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete ali ste kot svetovalna delavka na osnovni šoli dolžni očetu dati na vpogled oziroma mu izročiti fotokopijo poročila o njegovem sinu, ki ste ga posredovali policiji na podlagi zaprosila v zvezi s preiskavo suma na kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Sprašujete tudi, če lahko zahtevo zavrnete, sklicujoč se na
- člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1). Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Glede na to, da Pooblaščenec ne pozna konkretnega dejanskega stanja v Vašem primeru, Vam ne more podati konkretnih odgovorov, zato Vam v nadaljevanju posreduje le splošno pojasnilo.
- člen ZVOP-1 ureja omejitve pravic posameznika iz ZVOP-1, ki so dopustne le izjemoma in na podlagi posebnega zakona. Na tak način in v obsegu, ki je nujen za dosego namena, je dopustno omejiti tudi pravico posameznika do vpogleda v lastne osebne podatke po
- členu ZVOP-
- Omejitve so dopustne iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih. V kolikor torej poseben zakon ne daje podlage za zavrnitev zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, bi bila takšna zavrnitev v nasprotju z ZVOP-
- V skladu z določbo 5.a člena ZZZDR so starši, druge osebe, državni organi ter nosilci javnih pooblastil v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom dolžni skrbeti za otrokovo korist. Pooblaščenec poudarja, da konkretnih okoliščin primera ne pozna, vendar pa dopušča možnost, da bi v dotičnem primeru seznanitev očeta z otrokovimi podatki lahko prispevala k ogroženosti otroka, in bi bila torej v nasprotju z njegovimi koristmi. Če ocenjujete, da bi bile otrokove koristi z razkritjem osebnih podatkov zakonitemu zastopniku lahko ogrožene, ste dolžni ukreniti vse potrebno za zavarovanje otrokovih koristi. Glede na to da, kot navajate, že poteka preiskava o domnevni storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, imata oziroma bosta v določeni fazi postopka na podlagi Zakona o kazenskem postopku imela oče in sin pravico do vpogleda v kazenski spis, kjer je tudi zadevno poročilo, pri organu, pred katerim teče postopek. O b r a z l o ž i t e v:
- Splošno o varstvu osebnih podatkov Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Določba prvega odstavka
- člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju praviloma obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V skladu s
- členom Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06-UPB3, 102/07; v nadaljevanju: ZOsn) osnovna šola zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke, vsebovane v zbirkah podatkov, ki jih vodi v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni drugače določeno.
- O pravici do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Pooblaščenec pojasnjuje, da je seznanitev z lastnimi osebnimi podatki zagotovljena že z Ustavo RS (Uradni list RS, št. 33I/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06; v nadaljevanju: URS) v
- odstavku
- člena. Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je konkretizirana v ZVOP-1, ki jo ureja v
- členu, kjer so natančneje opredeljene obveznosti upravljavca ob prejemu posameznikove zahteve za vpogled v lastne osebne podatke. Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku na njegovo zahtevo:
- omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov;
- potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje;
- posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj;
- posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen;
- dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave;
- dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem;
- pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Zahtevo posameznik vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis, kopiranje in potrdilo iz
- in
- točke praviloma istega dne, ko je prejel zahtevo, najpozneje pa v 15 dneh, ali pa ga v 15 dneh pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. Če upravljavec v tem času ne izpolni posameznikove zahteve po seznanitvi z lastnimi osebnimi podatki, niti ne poda obrazložitve, zakaj zahteve ne bo izpolnil, šteje, da je zahtevo zavrnil. Na podlagi tretje alineje prvega odstavka
- člena ZInfP je Pooblaščenec pristojen za odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04-UPB1, 101/07-Odl.US: U-I-328/05-12, 122/07-Odl.US: U-I-11/07-45; v nadaljevanju: ZZZDR) v
- členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico, kot t.i. dolžnostno upravičenje. Roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni osemnajst let, ali če mladoletnik pred polnoletnostjo sklene zakonsko zvezo. Poleg tega lahko roditeljsko pravico v posebnih primerih sodišče v nepravdnem postopku tudi odvzame. Roditeljska pravica je večplastna, ker vsebuje različne pravice in dolžnosti. Ena od pomembnejših (pravic in hkrati dolžnosti) je torej tudi zakonito zastopanje, ki je kot element roditeljske pravice nujen za njeno izvrševanje. Tako so starši, kot zakoniti zastopniki otroka, upravičeni zahtevati seznanitev z osebnimi podatki otroka, saj otrok sam nima sposobnosti podati take zahteve. Po mnenju Pooblaščenca je pravica do seznanitve z osebnimi podatki otroka tudi samostojna pravica staršev, katerim roditeljska pravica ni bila odvzeta. Za učinkovito uresničevanje roditeljske pravice je ključnega pomena, da imajo starši možnost seznaniti se s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih se lahko odločajo o tistih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za otroka, saj lahko le na ta način skrbijo za največje koristi otroka.
- člen ZVOP-1 ureja omejitve pravic posameznika iz ZVOP-1, ki so dopustne le izjemoma in na podlagi posebnega zakona. Na tak način in v obsegu, ki je nujen za dosego namena, je dopustno omejiti tudi pravico posameznika do vpogleda v lastne osebne podatke po
- členu ZVOP-
- Omejitve so dopustne iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali varstva pravic in svoboščin drugih. Zakonodajalec mora ob omejitvi pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki upoštevati splošno načelo sorazmernosti in sme omejitve določiti samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev. V kolikor torej poseben zakon ne daje podlage za zavrnitev zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, je takšna zavrnitev v nasprotju z ZVOP-
- V skladu z določbo 5.a člena ZZZDR so starši, druge osebe, državni organi ter nosilci javnih pooblastil v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom dolžni skrbeti za otrokovo korist. Ta dolžnost izhaja tudi iz
- in
- člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah. Pooblaščenec ponovno poudarja, da konkretnih okoliščin primera ne pozna, vendar pa dopušča možnost, da bi seznanitev očeta z otrokovimi podatki lahko prispevala k ogroženosti otroka in bi bila torej v nasprotju z njegovimi koristmi. Če ocenjujete, da bi bile otrokove koristi z razkritjem osebnih podatkov zakonitemu zastopniku otroka lahko ogrožene, ste dolžni ukreniti vse potrebno za njihovo zavarovanje. To pomeni, da očetu lahko zavrnete vpogled v občutljive osebne podatke, ki se nanašajo na njegovega sina, vendar ga morate, kot že navedeno, v roku 15 dni pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne boste omogočili. Glede na to da, kot navajate, že poteka preiskava o domnevni storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, imata (ali bosta v določeni fazi postopka imela) oče oziroma sin pravico do vpogleda v spis, kjer je tudi zadevno poročilo, pri organu pred katerim teče postopek že na podlagi Zakona o kazenskem postopku (32/07-UPB4, 102/07-ZSKZDČEU, 21/08-Odl.US: U-I-96/06-13, 23/08-ZBPP-B, 65/08-Odl.US: U-I-328/04-22, 68/08, 89/08-Odl.US: U-I-25/07-43, 77/09, 88/09-Odl.US: Up-3871/07-26, U-I-80/09-26; v nadaljevanju: ZKP).
- člen ZKP namreč določa, da se sme vsakemu, ki ima opravičen interes, dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov. Dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi. Če so spisi pri državnem tožilcu, dovoljuje pregled in prepis državni tožilec. Pregled in prepis posameznih kazenskih spisov se sme odreči, če to narekujejo posebni razlogi obrambe ali varnosti države ali če je bila javnost izključena z glavne obravnave. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026