Vpogled v lastne osebne podatke kot prekršek - IPRS

Vpogled v lastne osebne podatke kot prekršek + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.11.2011 Številka: 0712-1/2011/3022 Kategorije:Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki V dopisu navajate, da je Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport zoper vašega sina začel prekrškovni postopek zaradi suma storitve prekrška po prvem odstavku
3. člena Zakona o maturi (Uradni list RS, št. 1/07 – UPN1, v nadaljevanju ZMat), ker naj bi dne 22.7.2011 kršil izpitno tajnost pri vpogledu v izpitno dokumentacijo pri maturitetnem izpitu iz Slovenščine. Predlagatelj postopka o prekršku Državni izpitni center v predlogu navaja, da je bilo na podlagi ugovora na oceno iz predmeta Slovenščina, ki je bil vložen dan po vpogledu ugotovljeno, da je kandidat določene naloge izpitne dokumentacije fotografiral in s tem kršil
4. člen Pravilnika o izpitni tajnosti pri maturi. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja in na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da je šlo v konkretnem primeru za izvrševanje pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki jo lahko posameznik izvrši tudi v obliki pridobitve prepisa oziroma kopije lastnih osebnih podatkov. ZMat le določa, da lahko kandidat za originalne dokumente zaprosi po izteku roka hrambe – na ta način tudi prepreči njihovo uničenje. I. Uvod Uvodoma je treba pojasniti, da je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) pristojen za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
8. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006, v nadaljevanju Ustava RS). V zvezi s tem izvaja nadzor nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov, ki se nahajajo v zbirkah osebnih podatkov oziroma so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. Iz navedenega izhaja, da Pooblaščenec v nobeni fazi (postopek na
9. stopnji oziroma hitri postopek, postopek s pravnimi sredstvi) prekrškovnega postopka ne opravlja procesnih dejanj. Več o tem je navedeno na koncu mnenja. Ne glede na to, da Pooblaščenec nima procesne vloge v konkretnem prekrškovnem postopku, pa gre v obravnavani zadevi za pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je temeljna človekova pravica, določena v tretjem odstavku
10. člena Ustave RS in izpeljana v ZVOP-
11. Glede na to, da gre za vprašanje s področja varstva osebnih podatkov, Pooblaščenec v nadaljevanju obravnava to ustavno pravico posameznika v razmerju do specialnega predpisa - ZMat. II. Pravica posameznika do seznanitve Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, kot to določa
12. točka
13. člena ZVOP-
14. Izpolnjena izpitna pola, list za odgovore, ocenjevalni list, točkovni in način izračuna izpitne ocene – podatki iz prvega odstavka
15. člena ZMat predstavljajo osebne podatke kandidata. Zato se pri njihovi obdelavi, kamor skladno s
16. točko
17. člena ZVOP-1 sodita tudi zbiranje in vpogled, kot splošni predpis uporablja ZVOP-1, če specialni predpis, to je v obravnavanem primeru ZMat, ne določa drugače. V nadaljevanju je tako treba najprej osvetliti določbe ZMat. II.1 Določbe ZMat kot specialnega predpisa ZMat v
18. členu obravnava vpogled v izpitno dokumentacijo in ugovor na oceno. Skladno s prvim odstavkom
19. člena lahko kandidat v treh dneh po objavi rezultatov zahteva, da mu Državni izpitni center omogoči vpogled v izpitno dokumentacijo (izpitno polo, list za odgovarjanje, ocenjevalni list, točkovnik in navodila za ocenjevanje) in način izračuna izpitne ocene. Kandidat lahko najkasneje naslednji dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo vloži obrazložen ugovor na način izračuna izpitne ocene ali na oceno, na Državno komisijo za splošno maturo, kot to določa drugi odstavek
20. člena ZMat. Na podlagi šestega odstavka
21. člena ZMat lahko kandidati v 14 dneh po roku, ko se izpitna dokumentacija preneha hraniti kot izpitna tajnost, na Državni izpitni center naslovijo pisno vlogo za brezplačno vračilo svojih izpitnih pol. Pravilnik o varovanju izpitne tajnosti pri maturi (Uradni list RS, št. 7/08, v nadaljevanju Pravilnik) v
22. členu ureja hranjenje in uničenje izpitne dokumentacije in določa, da se izpitna dokumentacija, opredeljena v že navedenem prvem odstavku
23. člena ZMat, kot izpitna tajnost hrani v arhivu Državnega izpitnega centra do
24. decembra tistega leta, v katerem je kandidat opravljal splošno maturo. Po poteku roka iz
25. člena Pravilnika se izpitna dokumentacija uniči, razen če kandidat ni zahteval vračila izpitnih pol oziroma ni vložil pravnih sredstev v skladu z ZMat. Pravilnik v
26. členu še določa, da lahko kandidat pisno zahteva, da mu Državni izpitni center v 14 dneh po roku iz
27. člena Pravilnika (
28. december tistega leta, v katerem je kandidat opravljal splošno maturo) vrne izpitne pole in liste za odgovore. Če je kandidat vložil ugovor na oceno, se mu vrnejo fotokopije izpitnih pol in listov za odgovore. V določbi prvega odstavka
29. člena ZMat je definirana uradna tajnost, kjer je določeno, da so gradiva, ki vsebujejo izpitna vprašanja, naloge, šifre kandidatov in ocene pisnih izdelkov uradna tajnost. Označena morajo biti kot izpitna tajnost, stopnja tajnosti »tajno«. ZMat v drugem odstavku
30. člena tudi drugim fizičnim osebam (torej ne samo članom maturitetnih komisij in delavcem Državnega izpitnega centra), ki imajo dostop do izpitnega gradiva nalaga dolžnost varovati izpitno tajnost. ZMat v nadaljevanju določbe
31. člena določa še, da so tudi druge fizične osebe kazensko in odškodninsko odgovorne, če v zvezi z izpitno tajnostjo ravnajo v nasprotju s tem zakonom in pravili o izpitni tajnosti. ZMat v
32. členu predpisuje globe za prekrške in v prvem odstavku tega člena določa, da se z globo od 10.000 do 150.000 tolarjev kaznuje za prekršek posameznik, ki se kot nepooblaščena oseba seznani z dokumenti in podatki, ki so izpitna tajnost, če ne zavaruje dokumentov in podatkov pred razkritjem ali omogoči razširjanje informacij, ki so izpitna tajnost. II.2 Določbe ZVOP-1 o pravici posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Kot že navedeno, pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je ustavna pravica, izpeljana v ZVOP-1, v določbah
33. do
34. člena. Na podlagi
35. točke prvega odstavka
36. člena ZVOP-1, mora upravljavec osebnih podatkov, v obravnavanem primeru Državni izpitni center, posamezniku – kandidatu, omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje. Ugotoviti je treba, da ZMat v prvem odstavku
37. člena določa samo, da Državni izpitni center kandidatu omogoči vpogled, nič pa ne govori o tem, ali sme kandidat ali npr. njegov pooblaščenec oziroma zakoniti zastopnik, kar se mu da na vpogled, torej osebne podatke, ki se nanašajo nanj, tudi prepisati oziroma kopirati. Pooblaščenec razume namen zakonodajalca, da se z institutom uradne tajnosti izpitnih gradiv varuje enakost pred zakonom, torej da imajo vsi kandidati na maturi enak začeten položaj pred reševanjem preizkusa. V obravnavanem primeru je pa treba upoštevati, da je kandidat skupaj z ostalimi kandidati maturo že opravljal, tako da prej navedeni razlog enakosti pred zakonom ne more priti v poštev. Vpogled se lahko zahteva šele po objavi rezultatov. Ob tem ne gre spregledati četrtega odstavka
38. člena ZMat, kjer je določeno, da državna komisija za splošno maturo odloči o ugovoru kandidata na oceno na podlagi ponovnega pregleda izpitne dokumentacije in mnenja izvedenca. Ocena se morebiti popravi izključno na podlagi revizije že oddanega dela, kandidata se ponovno torej ne izpraša. Pooblaščenec meni, da je treba pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, v obravnavanem primeru s podatki iz prvega odstavka
39. člena ZMat, razlagati široko. Ta pravica je tudi izraz pravice do informacijske samoodločbe, katere namen je zagotoviti transparentnost obdelave osebnih podatkov, s tem pa dobroverno in pošteno obdelavo osebnih podatkov. Vpogled je kot izhaja iz namenske in logične razlage ZMat namenjen temu, da se kandidat odloči, ali bo vložil ugovor in če se odloči, da bo ugovor vložil, da navede vsa dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je upravičen do drugačne (višje) ocene. Pooblaščenec ne vidi kot sporne situacije, ko bi si kandidat na vpogledu po njegovem mnenju relevantne podatke oziroma nosilce podatkov prepisal ali jih poslikal, da bi jih lahko kasneje oziroma doma uporabil pri sestavi ugovora. Poleg tega je še vedno govora izključno o samem fotografiranju, ne pa o razširjanju. Treba je tudi upoštevati, da ima kandidat na podlagi drugega odstavka
40. člena ZMat za sestavo ugovora na voljo samo en dan. Zaradi celovitosti tega mnenja je treba upoštevati še dopustne omejitve pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Pravila za omejitve so vsebovana v določbi
41. člena ZVOP-1, kjer je določeno, da je mogoče pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki z zakonom izjemoma omejiti zaradi v prvem odstavku tega člena taksativno naštetih razlogov (monetarni, davčni razlogi, kazenski postopek…). Pooblaščenec med temi razlogi ne najde nobenega, zaradi katerega bi se lahko kandidatovo izvrševanje obravnavane pravice lahko omejilo. Iz
42. člena ZVOP-1 še izhaja, da mora biti omejitev izrecno določena z zakonom, samo z razlago določb ne moremo sklepati na omejitev te pravice. Tudi iz tega je razvidno, za kako pomembno pravico gre. Če bi hotel torej zakonodajalec omejiti vpogled na dobesedno vpogled, ob tem pa posamezniku prepovedati prepisovanje oziroma fotokopiranje, bi moral to izrecno zakonsko urediti, pri tem pa upoštevati tudi določbe
43. člena ZVOP-
44. Pooblaščenec tako dejstvo, da ZMat določa samo vpogled, ne določa pa izrecno, da se lahko kandidat s podatki iz
45. člena ZMat seznani tudi tako, da jih fotokopira, fotografira ali prepisuje, ne šteje kot omejitev pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki oziroma kot omejitve izvrševanja prej navedene pravice. Ob vsem prej navedenem je treba upoštevati še subsidiarno uporabo ZVOP-
46. Po mnenju Pooblaščenca ZMat s tem, ko je določil, da ima kandidat pravico vpogledati v izpitno dokumentacijo in način izračuna izpitne ocene, ni v celoti uredil načina seznanitve z osebnimi podatki. Pooblaščenec meni, da bi se kandidat lahko z lastnimi osebnimi podatki seznanil tudi tako, da bi jih prepisal oziroma kopiral. V tem primeru bi se uporabile določbe
47. člena ZVOP-
48. III. Postopek o prekršku Kot je bilo navedeno že v uvodu, Pooblaščenec v nobeni fazi (hitri postopek, postopek s pravnimi sredstvi) prekrškovnega postopka ne opravlja procesnih dejanj. Hitri prekrškovni postopek na
49. stopnji vodi prekrškovni organ - Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport zoper kršitelja, to je skladno s prvo alinejo
50. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, v nadaljevanju ZP-1) tisti, zoper katerega je začet postopek o prekršku pred prekrškovnim organom. Kršitelj lahko uveljavlja pravice in mora izpolnjevati dolžnosti, ki mu gredo kot stranki po določbah ZP-
51. Primeroma, kršitelj mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist v zahtevi za izjavo, ker jih sicer v postopku ne bo mogel več navajati (prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov), kot to določa
52. alineja drugega odstavka
53. člena ZP-
54. Te pravice ni dolžan izkoristiti, če pa se kršitelj brani z molkom, s tem otežuje zbiranje dokazov v svojo korist. Prej navedeno velja tudi v postopku s pravnimi sredstvi, če storilec meni, da je je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, da je bila storjena kršitev določb postopka, da je bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno oziroma zaradi izrečenih sankcij. Pravna sredstva mora torej v roku vložiti storilec. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec; Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav, pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026