← Slovenija

Vpogled v lastno kazensko kartoteko - IPRS

Vpogled v lastno kazensko kartoteko + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.03.2007 Številka: 0712-270/2007/2 Kategorije:Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Spoštovani,prejeli smo vaše vprašanje z dne
  3. marca 2007, o tem kje lahko preverite svojo \'kriminalno\' kartoteko (varnostno preverjanje) in ali imate pravico pregledati informacije o sebi, ki jih imajo organi pregona? Kot navajate, se vam je zgodilo, da vas pri varnostnem preverjanju niso spustili skozi in so vam očitali dejanja, ki jih niste zagrešili.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. in
  7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje.Iz vašega vprašanja ni mogoče točno razbrati, za kakšne vrste varnostno preverjanje je šlo in ali gre za evidence, ki jih vodi policija v zvezi z opravljanjem svojih nalog v skladu z Zakonom o policiji (UL RS št. 107/2006, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPol UPB-6), ali kazensko evidenco oziroma evidenco pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, ki jih vodi ministrstvo za pravosodje na podlagi Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 8/2006, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZKP-UPB3), Kazenskega zakonika (UL RS št. 95/2004, KZ) in Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 3/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZP-1-UPB4). Iz navedenega pa sklepamo, da je šlo za evidence, ki jih vodi policija, zato smo naše mnenje osredotočili na tovrstne evidence.Pravica do vpogleda v lastne osebne podatke je ustavno zagotovljena vsakemu posamezniku s
  8. odstavkom
  9. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006, v nadaljevanju Ustava RS). Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je nadalje konkretizirana v ZVOP-1, in sicer v
  10. členu, ki določa, da je upravljavec osebnih podatkov dolžan posamezniku na njegovo zahtevo: omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj; posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem. Prav tako mora upravljavec osebnih podatkov v skladu s
  11. členom ZVOP-1 na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke, za katere posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom.Postopek seznanitve posameznika z lastnimi osebnimi podatki ureja
  12. člen ZVOP-1, ki določa, da postopek temelji na zahtevi posameznika, pri čemer je upravljavec vezan na to zahtevo in mora posamezniku omogočiti takšno vrsto seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, kot jo ta zahteva. Posameznik mora torej v zahtevi natančno opredeliti, kakšno vrsto seznanitve zahteva, pri čemer ima na razpolago vrste seznanitev navedene v
  13. členu ZVOP-1.V vašem primeru je zaradi specifike upravljavca (policija) ključna določba
  14. člena ZVOP-1, ki določa, da je pravice posameznika do seznanitve in do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora po ZVOP-1, mogoče z zakonom izjemoma omejiti. Takšne omejitve se lahko določijo samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev. V konkretnem primeru je pravico posameznika do seznanitve mogoče omejiti na podlagi Zakona o policiji.Tako
  15. člen ZPol med drugim določa, da policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog ter, da pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb ali iz obstoječih zbirk podatkov policisti niso dolžni o tem obvestiti osebe, na katero se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge.Policija na podlagi
  16. člena upravlja zbirke osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo policisti. V zvezi z izvajanjem policijskih pooblastil policija vodi in vzdržuje:
  17. evidenco kaznivih dejanj;
  18. evidenco kršiteljev in prekrškov;
  19. evidenco iskanih oseb;
  20. evidenco identifikacij;
  21. evidenco operativnih informacij;
  22. evidenco oseb, zoper katere so bili izvedeni prikriti preiskovalni ukrepi iz zakona, ki ureja kazenski postopek;
  23. evidenco DNK preiskav;
  24. evidenco dogodkov;
  25. evidenco pridržanih in zadržanih oseb;
  26. evidenco varnostno preverjenih oseb;
  27. evidenco pritožb;
  28. evidenco uporabe prisilnih sredstev;
  29. evidenco daktiloskopiranih oseb;
  30. evidenco fotografiranih oseb;
  31. evidenco iskanih in najdenih predmetov;
  32. evidenco usmerjenega zbiranja obvestil na področju terorizma in mednarodnega organiziranega kriminala;
  33. evidenco vstopov in gibanja oseb v varovanih objektih policije in na območju okolišev teh objektov;
  34. evidenco izdanih odredb za prepoved približevanja;
  35. evidenco prikritih evidentiranj in namenskih kontrol.Nadalje ZPol v
  36. členu določa, da evidence iz
  37. člena vsebujejo osebne podatke: osebno ime; rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj); EMŠO; spol; naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča; državljanstvo. Poleg skupnih podatkov
  38. člen še določa, da posamezne evidence vsebujejo še različne dodatne podatke. Za obravnavani primer pridejo najverjetneje primeroma v poštev: evidenca kaznivih dejanj: vzdevek ali lažno ime, osebni opis, narodnost ovadene osebe ali osumljenca, upravna enota kraja rojstva, njene družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev, osebne podatke oškodovancev, prijaviteljev in drugih oseb, ki so dale obvestila o kaznivem dejanju ter podatke o kaznivem dejanju (vrsta, kraj, čas, način, motiv, opis predmetov kaznivega dejanja, škoda in druge okoliščine izvršitve) ter morda evidenca varnostno preverjenih oseb: šolsko izobrazbo, poklic, zaposlitev, predkaznovanost preverjene osebe in razloge, zaradi katerih je bila preverba opravljena, in ugotovitve preverjanja.Ključen za vaš primer je
  39. člen ZPol, ki opredeljuje, da ima posameznik pravico do vpogleda v svoje podatke v evidencah: – iz 3., 4., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 15., 16.,
  40. in
  41. točke
  42. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi evidence; – iz
  43. in
  44. točke
  45. člena tega zakona po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona; – iz 7.,
  46. in
  47. točke
  48. člena tega zakona po ustavitvi policijske preiskave ali pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona; – iz
  49. točke
  50. člena tega zakona po zaključku postopka sklepanja delovnega razmerja v policiji oziroma postopka razporeditve na dela varovanja določenih oseb in objektov, okolišev in delovnih mest državnih organov, oziroma dovolitve dostopa ali dela pri varovani osebi, organu, objektu, okolišu ali na delovnem mestu; – iz
  51. točke
  52. člena tega zakona po arhiviranju podatkov.Posameznika, za katerega so bili zbrani osebni podatki brez njegove vednosti in niso bili izbrisani, se o tem obvesti, ko to dopušča narava policijskega dela.Vsak posameznik torej načeloma ima pravico do vpogleda in popravka podatkov o sebi v javnih evidencah. Od konkretnega želenega podatka pa je odvisno, kdaj in kje ima posameznik to možnost, zato odgovora ni mogoče dati splošno. Prav tako je rok, po katerem posameznik v podatke lahko vpogleda, odvisen od posameznega primera, kot so navedeni zgoraj.V upanju, da ste dobili odgovor na vaše vprašanje, vas vljudno pozdravljam.Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.