Vpogled v materinsko knjižico s strani CSD + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.04.2010 Številka: 0712-193/2010/2 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2010 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da vam je ginekolog sporočil, da ni več pristojen za izdajo potrdila o predvidenem datumu poroda, ki ga je bilo treba oddati pristojnemu centru za socialno delo (CSD) zaradi uveljavitve pravice do porodniškega dopusta. Po novem naj bi nosečnica CSD-ju predložila kar materinsko knjižico, kjer se nahaja še veliko drugih (občutljivih) osebnih podatkov. Zanima vas, na podlagi katerega predpisa je prišlo do spremembe, in ali ni takšna praksa sporna, saj uslužbenci CSD niso zdravniki in jih ne veže dolžnost varovanja poklicne skrivnosti. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
- Predvideni datum poroda se pred centrom za socialno delo lahko dokazuje: - s predložitvijo materinske knjižice na vpogled in kopiranje, pri čemer center za socialno delo ni upravičen do seznanitve ali kopiranja tistih podatkov, ki niso potrebni za uveljavitev pravic iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo ali - s predložitvijo potrdila ginekologa.
- Po mnenju Pooblaščenca je bolj primerno, da se predvideni datum poroda dokazuje s predložitvijo potrdila ginekologa. O b r a z l o ž i t e v: Informacijskemu pooblaščencu ni znano, da bi prišlo do sprememb predpisov glede načina zagotavljanja podatka o predvidenem (pričakovanem) datumu poroda. Sprememba je le v tem, da novi pravilnik ne predvideva več obrazca, na katerem ginekolog izda potrdilo (gl. v nadaljevanju). V zvezi z zakonodajnimi aktivnostmi in spremembami upravne prakse na področju starševskega varstva se je potrebno obrniti na Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve ali na CSD. Iz Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) izhaja, da je predvideni (in dejanski) datum poroda materialnopravni pogoj za pridobitev pravic iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo (npr. pravice do porodniškega dopusta). Zaradi tega se v povezavi z dejstvom, da se za odločanje o teh pravicah uporabljajo pravila splošnega upravnega postopka (ZUP), pristojni CSD lahko in mora seznaniti s podatkom o predvidenem datumu poroda. ZSDP je v
- členu predvidel, da se zahteva za uveljavljanje pravic vloži na posebnih obrazcih, ki jim morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev posamezne pravice. To pomeni, da CSD potrebnih podatkov praviloma ne pridobiva sam po uradni dolžnosti, pač pa jih morajo zagotavljati stranke same – zlasti to velja za podatke, s katerimi razpolagajo izvajalci zdravstvenih storitev. Podrobnosti o načinu sporočanja osebnih podatkov so določene v Pravilniku o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (Ur.l. RS, št. 31/08). V prvem odstavku
- člena omenjenega pravilnika je določeno, da mati uveljavlja pravico do porodniškega dopusta na obrazcu S-1/1 (priloga pravilnika), informacijo o predvidenem datumu poroda pa dobi pri osebnem ginekologu. Iz zgornjih navedb torej izhaja: da mora mati sama zagotoviti podatek o predvidenem datumu poroda, da podatek pridobi pri osebnem ginekologu in da oblika oziroma način pridobitve/zagotovitve podatka ni izrecno določen. To pomeni, da lahko mati zagotovi podatek o predvidenem datumu poroda na katerikoli listini, pomembno je le, da jo izda njen ginekolog – npr. z zapisi v materinski knjižici ali z izdajo zdravniškega potrdila. Tudi za samo zdravniško potrdilo velja, da ni nujno izdano na starem obrazcu, ki se ga običajno še uporablja v praksi, tj. »Priloga št. S-1 – potrdilo o predvidenem datumu poroda« (podlaga za obstoj tega potrdila je razveljavljeni Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (Ur.l. RS, št. 104/03), pač pa je lahko izdano na splošnem zdravniškem potrdilu v skladu s Pravilnikom o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah (Ur.l. SRS, št. 28/71). Zgolj dejstvo, da novi pravilnik ne predvideva več posebnega obrazca »potrdila o predvidenem datumu poroda« nikakor ne pomeni, da ginekolog zdravniškega potrdila (na katerem koli obrazcu) ne sme ali ni pristojen izdati. Res je, da CSD samostojno odloča o tem, katero listino bo štel kot primeren dokaz o predvidenem datumu poroda (nenazadnje lahko kot relevantno šteje tudi golo izjavo matere), vendar je pri tem omejen glede vrste in količine osebnih podatkov, ki jih na tak način pridobi. To pomeni, da je v primeru zahteve po predložitvi materinske knjižice (namesto zdravniškega potrdila) CSD upravičen le do identifikacijskih osebnih podatkov matere in podatka o predvidenem ter dejanskem datumu poroda, ne pa tudi do vrste drugih osebnih podatkov, ki se v knjižici nahajajo. Za seznanitev in nadaljnjo obdelavo ostalih osebnih podatkov namreč ne obstaja zakonska podlaga. To praktično pomeni, da mora CSD v primeru kopiranja materinske knjižice prekriti tiste zapise, od katerih ni odvisna odločitev o pravici do porodniškega dopusta. Ob vsem navedenem Pooblaščenec zaključuje, da je z vidika dokazne vrednosti v upravnem postopku in varstva zasebnosti strank najprimerneje, da se ohrani praksa predložitve potrdila osebnega ginekologa, pri čemer je nepomembno, na katerem obrazcu (posebnem ali splošnem) je potrdilo izdano. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026