Vpogled v OP otroka, ki je v reji + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.07.2007 Številka: 0712-611/2007/2 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Spoštovani, Dne 21.6.2007 smo po elektronski pošti prejeli vaše vprašanje oziroma prošnjo za pomoč pri pridobitvi podatkov celotnega spisa o rejništvu vaše hčerke pri .......... Po preučitvi napisanega vam pojasnjujemo naslednje:
- UVODNO Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi sedme točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem izhajamo iz osnovnih pojasnil in stališč predstavljenih npr. v mnenju št. 0712-83/2006 z dne
- 2006, ki je, s pomočjo iskalnika po odločbah in mnenjih dostopen tudi na spletni strani Pooblaščenca www.ip-rs.si. Iz omenjenega mnenja, med drugim, načelno izhaja, da osebni podatki ne izgubijo lastnosti osebnih podatkov s tem, ko se nahajajo (dokumentirajo) v »spisu« (oziroma zadevi v smislu Uredbe o upravnem poslovanju), ki se sicer vodi za drugo osebo, in ne v »spisu«, ki se vodi za osebo, na katero se osebni podatki nanašajo. Oseba na katero se osebni podatki nanašajo, ima zato pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki se nahajajo v »spisu« druge osebe.
- ZAKON O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV Ker je uporaba določb ZVOP-1 in drugih predpisov s področja varstva osebnih podatkov odvisna od tega, ali je nek podatek mogoče opredeliti kot osebni podatek in ali je nek dokument oziroma dokumentarno gradivo mogoče opredeliti kot zbirko osebnih podatkov, je uvodoma potrebno pojasnilo o pomenu nekaterih pojmov, kot jih v
- členu opredeljuje ZVOP-1: - Osebni podatek - pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa; - Zbirka osebnih podatkov - je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Pooblaščenec zaradi nepoznavanja dejanskega stanja ne more z gotovostjo trditi, da pri spisu v konkretnem primeru ne gre za zbirko osebnih podatkov. Pooblaščenec prav tako ni seznanjen z vsemi zbirkami (osebnih) podatkov, s katerimi razpolaga Center za socialno delo. 2.
- Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (podlaga, vsebina in način uveljavljanja) Ustava RS V skladu s
- odstavkom
- člena Ustave RS je posamezniku zagotovljena pravica do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki), kot tudi pravica do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Posebne določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je konkretizirana v
- členu ZVOP-1, ki ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V tem okviru mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo: - omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; - potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; - posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, pri čemer se »izpis« razume kot računalniški izpis iz računalniško vodene zbirke podatkov; - posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; - dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; - dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem; - pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Nekatere podrobnosti glede načina uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, so urejene v določbah
- člena ZVOP-1: - Zahteva iz
- člena tega zakona se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave osebnih podatkov po posebnih določbah ZVOP-1 pa enkrat na mesec. - Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis in kopiranje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. - Izpis iz
- točke
- člena (glej zgoraj) mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval. - Če upravljavec ne ravna v skladu z drugo in tretjo alinejo, se šteje, da je zahteva zavrnjena. - Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz
- člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov. V primeru, če upravljavec v predpisanem roku ne ugodi zahtevi prosilca, niti mu pisno ne pojasni, zakaj mu tega ne bo omogočil, se, na podlagi četrtega odstavka
- člena ZVOP-1, šteje, da je zahtevo prosilca zavrnil. V tem primeru ima prosilec, na podlagi
- člena ZInfP, pravico pritožbe na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju Pooblaščenec). Po tem pa je po
- členu ZVOP-1 zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem. Ker je postopek po
- čl. ZVOP-1 procesno vezan na zahtevo prosilca, vam, v kolikor bi se želeli seznaniti z osebnimi podatki, ki se nanašajo na vas, pojasnjujemo, da se morate na upravljavca (.......) obrniti s pisno zahtevo, v kateri zahtevajte seznanitev z lastnimi osebnimi podatki tako kot to predvideva ZVOP-
- V primeru, da od upravljavca v zakonsko določenem roku ne boste prejeli odgovora oz. da bo vašo zahtevo Center za socialno delo zavrnil, pa imate pravico do pritožbe na naš organ, ki jo lahko vložite tudi na obrazcu, ki je dostopen na naši spletni strani: www.ip-rs.si. Šele na tej podlagi bi Pooblaščenec v ugotovitvenem postopku lahko presojal, ali so izpolnjeni pogoji za seznanitev s spisom o rejništvu vaše hčerke oziroma njegovo vsebino. Ob tem je potrebno pojasniti pravice in dolžnosti staršev v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZZDR). ZZZDR v
- členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico. Roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi. V primeru rejništva vaše hčerke Pooblaščenec predvideva, da gre za mladoletno osebo, ki sama še nima pravic odločati o svojem življenju, zato se upravičenje vpogleda v lastne osebne podatke na podlagi
- člena ZVOP-1, prenese na starša, kot zakonita zastopnika. Relativnost obravnavane pravice, ki jo je mogoče utemeljiti z dejstvom, da v določenih življenjskih primerih nekatere otrokove pravice prevladajo nad pravico staršev, izhaja tudi iz prvega odstavka
- člena Konvencije o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ – MP, št. 15-65/90, v nadaljevanju KOP). Ta določa, da noben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, op. Pooblaščenca), družino, dom ali dopisovanje, niti nezakonitim napadom na njegovo čast in ugled. Ker ima otrok v skladu z drugim odstavkom
- člena KOP pravico do zakonitega varstva proti takšnemu vmešavanju ali napadom, je omenjeni »interesni konflikt« v takih primerih mogoče rešiti v korist otroka tudi z neposrednim sklicevanjem na
- in
- člen Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (UL RS – MP, št. 26-82/1999, v nadaljevanju EKUOP).
- in
- člen EKUOP namreč določata, da so pravosodni organi pooblaščeni, da v postopkih, ki zadevajo otroka, imenujejo posebnega zastopnika, kadar notranje pravo staršem preprečuje zastopati otroka zaradi nasprotja interesov med njimi in otrokom oziroma ima otrok pravico osebno ali prek drugih oseb ali organov za to zaprositi. V povezavi z
- členom EKUOP pa se napisano lahko razteza iz postopkov, ki zadevajo otroka pred pravosodnimi organi, tudi na postopke, ki zadevajo otrokae pred drugimi organi, in na zadeve, ki niso predmet postopkov in zadevajo otroke, kar velja tudi za konkretni primer.
- ZAKON O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU Pooblaščenec neodvisno od navedb v
- točki tega dopisa pojasnjuje, da želene informacije lahko zahtevate tudi v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), ki v
- členu ureja pregled dokumentov, obvestila o poteku postopka in dostop do informacij javnega značaja. Stranke v postopku imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpisom. To pravico ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Iz navedenega lahko logično sklepamo, da imajo pravico seznaniti se z dokumenti zadeve stranke postopka (pa tudi njihov zakoniti zastopnik, začasni zastopnik in pooblaščenec) ter stranski udeleženci (ti imajo v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka). Pravica se lahko nanaša samo na pregled dokumentov zadeve, ali pa, če stranka to želi, tudi na prepis oziroma preslikavo omenjenih dokumentov (na strankine stroške). Zakon posebej določa, da se za dokument zadeve, o kateri teče upravni postopek, štejejo tudi podatki iz informatiziranih evidenc ter drugi podatki in zapisi v elektronski obliki. Dokumenti zadeve so torej lahko v fizični ali elektronski obliki. Pravico seznaniti se z dokumenti zadeve ter te dokumente prepisati ali preslikati ima tudi oseba, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Zakon v zvezi s to pravico opredeljuje obstoj pravne koristi kot pogoj za vpogled v dokumente zadeve, podobno kot v zvezi s pravico stranskega udeleženca, da se udeleži upravnega postopka (v
- členu ZUP). V tem primeru je namreč obstoj pravne koristi pogoj za udeležbo v upravnem postopku. Stranski udeleženec se torej želi udeležiti upravnega postopka zato, ker želi s tem zavarovati neko svojo pravno korist (ta pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist). V obravnavanem primeru pa želi zainteresirana oseba pregledati (in prepisati ali preslikati) dokumente zadeve zato, ker bi od tega imela neko pravno korist. Tudi v tem primeru je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Zainteresirana oseba mora izkazati verjetnost, da bo od vpogleda v dokumente zadeve imela pravno korist. Organ, ki vodi postopek, lahko od zainteresirane osebe zahteva, da obstoj svoje pravne koristi obrazloži pisno ali ustno na zapisnik. Pooblaščenec poudarja, da v primeru sklepa o zavrnitvi zahteve za vpogled v želene informacije v skladu z ZUP, Pooblaščenec ni pristojen pritožbeni organ.
- SKLEPNO Center za socialno delo je, ne glede na to, ali zahtevo upravičenega uporabnika presojamo po določbah ZVOP-1 ali po procesnih predpisih iz
- točke, na obrazloženo zahtevo dolžan posredovati (osebne) podatke, pod pogojem, da: - sistem vodenja zbirk dokumentarnega gradiva omogoča iskanje po kriterijih, ki jih ponuja uporabnik, in da - zahteva uporabnika dosega razumno stopnjo določnosti, kar pomeni, da mora biti dovolj obrazložena, natančna oziroma opredeljena, da lahko CSD podatke iz zbirk dokumentarnega gradiva pridobi (izloči) brez nesorazmernega napora. Zahteva uporabnika mora torej ponujati dovolj primerno konkretiziranih kriterijev (npr. številka zadeve, osebno ime vaše hčerke, …) oziroma njihovih kombinacij, ki z vidika CSD omogočajo relativno enostavno določitev (iskanje) vsebine zahtevanih podatkov (določljivost podatkov) in njihove »lokacije« (določljivost relevantne zbirke). Pooblaščenec zaključuje, da ni najbolj pomembno, ali boste zahtevali podatke v skladu z ZVOP-1 ali na podlagi procesnega predpisa ZUP, ampak je pomembno predvsem, da vlogo oziroma zahtevo za vpogled naslovite na ..........., ki v skladu z vašimi navedbami razpolaga z dokumenti o rejništvu vaše hčerke, v katere želite vpogledati. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026