← Slovenija

Vpogled v osebne podatke, ki jih o posamezniku zbira policija - IPRS

Vpogled v osebne podatke, ki jih o posamezniku zbira policija + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.12.2006 Številka: 0712-473/2006/2 Kategorije:Policijski postopki, Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Policijski postopki Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 12.12.2006.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Ko policija zbira podatke s posebnimi preiskovalnimi metodami, pa dotična oseba to izve, ali ima takoj možnost vpogleda v podatke ali šele po preteku dve letnega roka, ko se tožilec odloči za pregon ali ne. Ali je po dve letnem roku obvezna obvestitev opazovane osebe ali se temu lahko izognejo. Ali lahko prizadeta oseba zahteva sodno varstvo takoj, ko zve za zbiranje teh podatkov o njej, ali šele po dve letnem roku. Bistvena za vaš primer je določba
  6. člena ZVOP-1, ki določa primere omejitev pravic posameznika. Tako je pravice posameznika iz
  7. (Pravica posameznika do seznanitve) in
  8. člena (Pravica do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora) ZVOP-1, mogoče z zakonom izjemoma omejiti iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih. Takšne omejitve se lahko določijo samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev.V konkretnem primeru predstavlja zakon, na podlagi katerega je pravico posameznika do seznanitve mogoče omejiti Zakon o policiji (UL RS št. 110/2003, UPB, v nadaljevanju ZPol), ki v IV. poglavju (členi
  9. do 64.) podrobno ureja zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov.Tako
  10. člen ZPol med drugim določa naslednje: Policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog. Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov, namenjenih za dokazovanje prekrškov in kaznivih dejanj ter za identificiranje kršiteljev oziroma storilcev, smejo policisti uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje. Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb ali iz obstoječih zbirk podatkov in na način iz prejšnjega odstavka policisti niso dolžni o tem obvestiti osebe, na katero se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge.Nadalje
  11. člen podrobno določa upravljanje evidenc osebnih podatkov: Policija upravlja zbirke osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo policisti. V zvezi z izvajanjem policijskih pooblastil policija vodi in vzdržuje naslednje evidence:
  12. evidenco ovadenih oseb in kaznivih dejanj;
  13. evidenco kršiteljev in prekrškov;
  14. evidenco iskanih oseb;
  15. evidenco identifikacij;
  16. evidenco zaznav kaznivih dejanj;
  17. evidenco operativnih informacij;
  18. evidenco oseb, zoper katere so bila izvedena pooblastila iz
  19. člena tega zakona;
  20. evidenco DNK preiskav;
  21. evidenco dogodkov;
  22. evidenco pridržanih in zadržanih oseb;
  23. evidenco varnostno preverjenih oseb;
  24. evidenco pritožb;
  25. evidenco uporabe prisilnih sredstev;
  26. evidenco daktiloskopiranih oseb;
  27. evidenco fotografiranih oseb;
  28. evidenco iskanih in najdenih predmetov;
  29. evidenco usmerjenega zbiranja obvestil na področju terorizma in mednarodnega organiziranega kriminala;
  30. evidenco vstopov in gibanja oseb v varovanih objektih policije in na območju okolišev teh objektov;
  31. evidenco izdanih odredb za prepoved približevanja.Nadalje ZPol v
  32. členu določa, da evidence iz
  33. člena vsebujejo naslednje skupne osebne podatke: osebno ime; rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj); EMŠO; spol; naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča; državljanstvo.Poleg skupnih podatkov
  34. člen še določa, da posamezne evidence vsebujejo še različne dodatne podatke. Za obravnavani primer pridejo primeroma v poštev naslednje evidence:
  35. evidenca ovadenih oseb in kaznivih dejanj: vzdevek ali lažno ime, osebni opis, narodnost ovadene osebe, njene družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev, osebne podatke oškodovancev ter podatke o kaznivem dejanju (vrsta, kraj, čas, način, motiv, opis predmetov kaznivega dejanja, škoda in druge okoliščine izvršitve);
  36. evidenca zaznav kaznivih dejanj: vzdevek ali lažno ime, narodnost osumljenca, občina rojstva, osebni podatki oškodovancev, prijaviteljev in drugih oseb, ki so dale obvestila o kaznivem dejanju ter podatki o kaznivem dejanju (vrsta, kraj, čas, način, motiv, opis predmetov kaznivega dejanja, škoda in druge okoliščine izvršitve);
  37. evidenca oseb, zoper katere so bila izvedena pooblastila iz
  38. člena tega zakona: vzdevek ali lažno ime osebe, njene družinske in premoženjske razmere, šolska izobrazba, poklic in zaposlitev, številka pisne odobritve generalnega direktorja policije ali osebe, ki jo on pooblasti, ter podatke o načinu, obsegu in trajanju ukrepov;Ključen za vaš primer je
  39. člen ZPol, ki opredeljuje, kdaj ima posameznik pravico do vpogleda v svoje podatke v naštetih evidencah. Posameznik ima pravico vpogleda v svoje podatke v evidencah: – iz 3., 4., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 15., 16.,
  40. in
  41. točke
  42. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi evidence; – iz
  43. in
  44. točke
  45. člena tega zakona po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona; – iz 5.,
  46. in
  47. točke
  48. člena tega zakona po ustavitvi policijske preiskave ali pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona; – iz
  49. točke
  50. člena tega zakona po zaključku postopka sklepanja delovnega razmerja v policiji oziroma postopka razporeditve na dela varovanja določenih oseb in objektov, okolišev in delovnih mest državnih organov, oziroma dovolitve dostopa ali dela pri varovani osebi, organu, objektu, okolišu ali na delovnem mestu; – iz
  51. točke
  52. člena tega zakona po arhiviranju podatkov.Podatki, ki vas zanimajo, se najverjetneje nahajajo v evidencah št. 1,
  53. in
  54. V skladu z
  55. členom je vpogled v navedene evidence torej mogoč: - Za evidenco št. 1 po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona. - Za evidenci št.
  56. in
  57. po ustavitvi policijske preiskave ali pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona;Odgovor na vaše vprašanje, ali ima posameznik možnost vpogleda v podatke takoj, je torej negativen. Prav tako rok, po katerem posameznik v podatke lahko vpogleda, ni dvoleten, temveč je odvisen od posameznega primera, kot so navedeni zgoraj. Odgovor na vaše zadnje vprašanje, ali je obvestilo opazovane osebe obvezno ali se lahko temu izognejo (op. Pooblaščenca: predvidevamo, da imate v mislih policijo) podaja
  58. člen ZPol, ki določa, da se posameznika, za katerega so bili osebni podatki zbrani brez njegove vednosti in niso bili izbrisani, o tem obvesti, ko to dopušča narava policijskega dela. Zakon torej avtomatične obvestitve po preteku določenega roka ne predvideva. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ., dipl., prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.