Vpogled v osebni dokument na avtobusu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.09.2010 Številka: 0712-2/2009/796 Kategorije:Razno --> Kategorije: Razno Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2009 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas prosite za mnenje v zvezi z uporabo terminske kartice Urbana, ki bo zamenjala do sedaj veljavne mesečne dijaške vozovnice. Zmotilo vas je, da je potrebno ob kartici imeti tudi osebni dokument s fotografijo, s katero dokazuješ svojo istovetnost. Zanima vas, ali enako velja tudi za nepolnoletne dijake in ali lahko šofer mestnega avtobusa sploh zahteva osebni dokument za preverjanje, saj menite, da on ni uradna oseba. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naslednji odgovor. Voznik avtobusa oziroma druga oseba, pooblaščena za kontrolo, je ob uporabi neprenosljive terminske kartice Urbana od potnika upravičena zahtevati osebni dokument (osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje, orožni list) ali drugo ustrezno javno listino (npr. dijaško izkaznico, študentsko izkaznico, indeks ali drug dokument s fotografijo), za ugotovitev istovetnosti potnika in lastnika konkretne terminske kartice. V skladu z
- členom Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Navedeno ustavno določilo oziroma iz njega izhajajoče načelo zakonitosti je opredeljeno v
- členu ZVOP-1in izpeljano v
- členu ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Linijske prevoze v mestnem prometu ureja
- člen Zakona o prevozih v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 131/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPCP-2). Navedeni člen v
- odstavku določa, da lahko občina organizacijo in način izvajanja linijskih prevozov v mestnem prometu določi kot gospodarsko javno službo. Nadalje je v
- odstavku istega člena določeno, da se linijski prevoz v mestnem prometu v mestnih občinah, ki imajo več kot 100.000 prebivalcev (npr. Ljubljana), obvezno opravlja kot lokalna gospodarska javna služba.
- točka
- člena ZVOP-1 določa, da se v t.i. zasebni sektor po tem zakonu uvrščajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe ali gospodarske javne službe ali obrt, in osebe zasebnega prava; zasebni sektor so tako javni gospodarski zavodi, javna podjetja in gospodarske družbe, ne glede na delež oziroma vpliv države, samoupravne lokalne skupnosti ali samoupravne narodne skupnosti. Pravna podlaga za obdelavo podatkov v zasebnem sektorju je določena v
- členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
- odstavek istega člena nadalje določa, da se ne glede na prejšnji odstavek lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.Vozovnica (mesečna, letna…) je izkazni papir, ki dokazuje, da je potnik plačal dogovorjeni znesek za vožnjo v daljšem časovnem obdobju. Ker obstaja možnost zlorab (izgube, kraje, goljufija…), je ena od možnosti zavarovanja prevoznika pred navedenimi zlorabami v pravnem prometu fotografija na vozovnici, ki v konkretnem primeru dokazuje, da je imetnik vozovnice tudi dejansko njen lastnik. V primeru kartice Urbana se izvajalec storitev ni odločil za vozovnice, ki bi vključevale fotografijo, pač pa zgolj ime in priimek potnika - lastnika vozovnice. Po mnenju Pooblaščenca je fotografija na vozovnici zgolj dodatna varovalka, ki naj bi pomenila zaščito pred zlorabami vozovnic, voznik pa lahko ugotavlja identiteto imetnika vozovnice tudi v primeru, ko fotografije na vozovnici ni, oziroma je le-ta zamenjana, poškodovana, itd...Pooblaščenec meni, da jev izogib morebitnim nepravilnostim in zlorabam (prevzemanje identitete druge osebe) preverjanje identitete posameznika, ki se izkaže z neprenosljivo terminsko vozovnico dopustno. Na koncu Pooblaščenec še pripominja, da gre pri nakupu terminske vozovnice za sklenitev obligacijsko pravnega razmerja. Slednje temelji na prostovoljni izjavi volje posameznika, ki sprejme pogoje poslovanja ali pa jih zavrne (in kupi vrednostno kartico Urbana, ki je prenosljiva, in pri kateri ni potrebe po predložitvi osebnih dokumentov ob morebitnem izvajanju kontrol). Glede vašega vprašanja, ali obveznost predložitve osebnega dokumenta za ugotovitev istovetnosti potnika velja tudi za mladoletne potnike, Pooblaščenec pojasnjuje, da je v
- odstavku
- člena Zakona o osebni izkaznici (Ur. l. RS, št. 71/08-UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZOIzk) določeno, da mora državljan Republike Slovenije, ki dopolni 18 let starosti in nima veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, imeti osebno izkaznico. Za osebe, mlajše od 18 let tako ne velja zakonska obveza, da imajo osebno izkaznico oziroma drugo javno listino, omenjeno v tej določbi. V skladu z navedenim voznik avtobusa oziroma druga oseba, pooblaščena za kontrolo, od nepolnoletne osebe ne more zahtevati predložitve osebne izkaznice, lahko pa mladoletna oseba izkaže svojo istovetnost tudi kako drugače, npr. s predložitvijo dijaške izkaznice ali kakšne druge izkaznice s fotografijo. Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026