Vpogled v osebno izkaznico + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.11.2011 Številka: 0712-1/2011/2163 Kategorije:Razno --> Kategorije: Razno Prejeli smo vašo elektronsko pošto, v kateri nas prosite za pojasnila glede vpogleda v osebno izkaznico. Ko ste želeli na ekološkem otoku podjetja Snaga d.o.o. Maribor predati odpadke, je uslužbenec zahteval vpogled v vašo položnico za komunalne storitve in hkrati tudi vpogled v vaš osebni dokument, da preveri vašo identiteto. Če mu dokumenta ne bi pokazali, vam uslužbenec ne bi dovolil, da odložite odpadke. Zanima vas, ali je takšno ravnanje dopustno. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena ZVOP-1 ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Vpogled v osebni dokument je v zasebnem sektorju dopusten na podlagi privolitve posameznika. V konkretnem primeru Pooblaščenec meni, da ne gre za prekomerno obdelavo osebnih podatkov, saj podjetje vpogleduje v osebne dokumente zaradi preverjanja upravičenosti do odlaganja komunalnih odpadkov v zbirnem centru. Do odlaganja odpadkov v zbirnem centru so namreč upravičeni le uporabniki storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki – za namen dokazovanja statusa uporabnika (in po potrebi tudi kraja prebivališča, če je odlaganje v določenem zbirnem centru vezano na uporabnike iz določenih naselij) predložite položnico za komunalne storitve. Vpogled v osebni dokument pa je potreben za potrditev istovetnosti uporabnika in posameznika, ki je odpadke pripeljal v zbirni center. O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec je naknadno s strani podjetja Snaga d.o.o. Maribor pridobil podatek, da vpogled v položnico za komunalne storitve opravljajo z namenom, da preverijo, ali je posameznik, ki je pripeljal odpadke, vključen v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Maribor. Kot namreč izhaja iz
- člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/2004 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVO-1), so zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, komunalnih odpadkov ter obdelava mešanih komunalnih odpadkov obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja. Na tej podlagi je Mestna občina Maribor (MOM) sprejela Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Medobčinski uradni vestnik št. 16 z dne
- 2010, v nadaljevanju Odlok). Glede na
- člen Odloka javna služba MOM obsega storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe. Uporaba teh storitev je v skladu z
- členom Odloka obvezna za vse uporabnike storitev javne službe, torej za vse imetnike komunalnih odpadkov, ki imajo ne glede na pravni temelj pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb, pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost, ali pravico do upravljanja objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. Le navedeni uporabniki (torej uporabniki iz
- člena Odloka) lahko glede na
- člen Odloka prepustijo komunalne odpadke v zbirnem centru. Posledično uslužbenci v zbirnem centru podjetja Snaga d.o.o. Maribor, ki za MOM izvaja gospodarsko javno službo varstva okolja, preverjajo, ali imajo odlagalci komunalnih odpadkov status uporabnika po
- členu Odloka. To lahko storijo le z vpogledom v položnico, ki jo je za opravljanje storitev prejel uporabnik. Ker pa želijo pri tem preveriti, ali se položnica dejansko nanaša na posameznika, ki je komunalne odpadke prinesel, vpogledajo še v osebni dokument. Kot je navedlo podjetje, je namreč pogosto prihajalo do zlorab, ko se posamezniki niso prijavili kot uporabniki storitev javne službe (čeprav bi se morali), da ne bi plačevali komunalnih storitev. Potem pa so svoje komunalne odpadke odpeljali v zbirne centre in pokazali položnico kakšnega drugega uporabnika. Zato je podjetje začelo preverjati tudi identiteto posameznikov, ki prinesejo komunalne odpadke. Pri tem pa podjetje beleži oz. zbira nobenih podatkov – ne podatkov o tem, kdo je prinesel komunalne odpadke, ne podatkov o npr. položnicah ali osebnih dokumentov uporabnikov. Posledično pri vpogledovanju v položnice in osebne izkaznice uporabnikov ne nastaja zbirka osebnih podatkov. Na tem mestu Pooblaščenec pojasnjuje, da je z vidika varstva pravic posameznika glede zasebnosti pristojen le za vidik varstva osebnih podatkov v okviru zbirk osebnih podatkov in ne tudi za vse druge vidike pravice do zasebnosti ali zbirke, ki vsebujejo podatke, ki niso osebni podatki. Vsi osebni podatki sami po sebi namreč ne uživajo varstva po ZVOP-1, temveč so tega varstva deležni šele, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa peta točka
- člena ZVOP-
- ZVOP-1 namreč v
- členu določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje glede na določilo tretje točke
- člena ZVOP-1 pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo šeste točke
- člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Kot že navedeno, v konkretnem primeru ne nastaja zbirka osebnih podatkov, zaradi česar določbe ZVOP-1 ne pridejo v poštev. Te se namreč, kot že navedeno zgoraj, nanašajo le na morebitne zlorabe osebnih podatkov, ki se nahajajo oz. so namenjeni vključitvi v zbirko. Vendarle Pooblaščenec še pojasnjuje, da za osebne dokumente v Republiki Sloveniji veljajo osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, ali katera druga javna listina, ki jo izda ustrezen organ, in je opremljena s fotografijo državljana. Navedene dokumente podrobneje urejajo Zakon o osebni izkaznici (Ur. l. RS, št. 35/11, v nadaljevanju ZOIzk-1), Zakon o potnih listinah (Uradni list RS, št. 29/11, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPLD-1), Zakon o voznikih (Ur. l. RS, št. 109/10, v nadaljevanju ZVoz) ter Zakon o pravilih cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 109/10, v nadaljevanju ZPrCP). Navedeni zakoni sicer vsebujejo določbe o tem, kdaj je posameznik dolžan omogočiti vpogled v katerega od osebnih dokumentov (npr. državljan mora osebno izkaznico dati na vpogled na zahtevo uradne osebe, ki je po zakonu za to pooblaščena), ne vsebujejo pa določb o tem, kdaj jih posameznik po svoji volji lahko pokaže tretjim osebam (npr. blagajničarki v trgovini). Zato je pravna podlaga za vpogled v katerega od osebnih dokumentov lahko le privolitev posameznika. Še toliko bolj to velja ob upoštevanju dejstva, da tako ZOIzk-1 (v
- členu) kot ZPLD-1 (v 4.a členu) določata, da je fotokopiranje osebne izkaznice oz. potnega lista, ki predstavlja večji poseg v zasebnost kot le vpogled v navedena dokumenta, dopustno na podlagi pisne privolitve posameznika. V konkretnem primeru gre sicer za opravljanje gospodarske javne službe, vendar gre še vedno za zasebni sektor, ki opravlja storitve (prevzema komunalnih odpadkov v zbirnih centrih v obdelavo) pod določenimi za vse enakimi in vnaprej določenimi pogoji (to storitev opravlja le za uporabnike iz
- člena Odloka). Zato Pooblaščenec meni, da vpogled v osebni dokument z namenom preverjanja, ali gre za uporabnika iz
- člena Odloka, ne predstavlja prekomernega posega v zasebnost. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026