Vpogled v podatke na vlogi za vrtec + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.12.2007 Številka: 0712-1079/2007/2 Kategorije:Vrtec --> Kategorije: Vrtec Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše e-sporočilo, v katerem prosite za mnenje glede: Mama vašega sina je vložila vlogo za vrtec. S to vlogo in obravnavami te vloge se kot oče otroka želite seznaniti. Ravnateljico vrtca, ki ga sin sicer ne obiskuje, ste zaprosili za navedene podatke in se ob tem identificirali z izpiskom iz rojstne matične knjige vašega sina in osebnim dokumentom. Ravnateljica vam vloge ni posredovala, temveč se je sklicevala na varstvo osebnih podatkov, ker vloge niste vložili vi, temveč mati vašega sina. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 92/2007, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo pojasnilo v zvezi z vašimi vprašanji: ZZZDR nudi primarno zakonsko podlago, da ima tudi tisti starš, ki seveda ima roditeljsko pravico, čeprav otrok pri njem ni v vzgoji in varstvu, pravico vpogleda oziroma seznanitve z dokumenti in podatki, ki posredno ali neposredno lahko vplivajo na življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi njegovih mladoletnih otrok. Pooblaščenec pa pripominja, da velja ta pravica starša le za vpogled v osebne podatke otroka, (ne pa tudi v osebne podatke drugega starša ali morebitnih drugih oseb), seveda pod pogojem, da mu ni odvzeta ali omejena roditeljska pravica. O b r a z l o ž i t e v: Za odgovor na vaše vprašanje je potrebno osvetliti predpise z različnih pravnih področij, ker pa Pooblaščenec ni v celoti seznanjen z dejanskim stanjem v konkretni zadevi, vam podajamo splošno pojasnilo:
- ZAKON O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZZDR) v
- členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo, imajo starši pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico. Pomemben je tudi tretji odstavek tega člena, ki določa, da roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi. Če torej kateremu od staršev roditeljska pravica ni bila odvzeta, mora obema biti omogočeno, da lahko izvajata svoje pravice in dolžnosti. Dejstvo sicer je, da ima tisti roditelj, ki mu je bil otrok dodeljen v vzgojo in varstvo, več pravic in dolžnosti, vendar Pooblaščenec opozarja, da predvsem pri tistih zadevah, ki se tičejo dnevnega dela z otroki, vzgoje in nadzora. Drugi odstavek
- člena ZZDR namreč določa, da o vprašanjih dnevnega življenja otroka odloča tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji. Argumentum a contrario torej lahko zaključimo, da o ostalih vprašanjih oba starša odločata sporazumno (v skladu s koristjo otroka). Med takšna vprašanja pa sodijo tista, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Enako določa tudi Konvencija o otrokovih pravicah (sprejela jo je Generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo št. 44/25 z dne
- novembra 1989, veljati je začela
- septembra 1990 v skladu z
- členom, v nadaljevanju Konvencija), ki se neposredno uporablja na podlagi
- člena Ustave RS. Konvencija določa, da je treba pri vseh dejavnostih v zvezi z otrokom upoštevati njegovo korist. Ta zahteva, ki jo je treba šteti za osrednje načelo in značilnost konvencije, je naslovljena tako na državne in zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravne organe in zakonodajalce (prvi odstavek
- člena), kot tudi na otrokove starše oziroma skrbnike (
- člen). Konvencija v
- členu določa, da bodo države pogodbenice z vsemi svojimi močmi zagotovile priznanje načela, da sta oba starša enako odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj. Starši ali, odvisno od primera, zakoniti skrbniki imajo glavno odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj. Zagotavljanje otrokove koristi je torej temeljno vodilo, ki velja tako za starše, druge osebe, kot tudi za državne organe in nosilce javnih pooblastil, ki morajo v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom, skrbeti za njegovo korist. Varstvo in vzgoja v vrtcu, po mnenju Pooblaščenca, nedvomno pomembno vpliva na otrokov razvoj in vzgojo, zaradi tega izbira vrtca spada med pomembnejša vprašanja, o katerih bi morala starša odločati skupaj, saj gre za vprašanje celotne vzgoje otroka. V primeru, ko starša ne živita skupaj, pa mora imeti drug roditelj možnost, da se seznani z izvajanjem pravic in dolžnosti drugega, torej mora tudi drug starš, ki ni skrbnik, dobiti toliko informacij, da lahko odloča o tistih vprašanjih, ki so bistvena za otroka. Takšno mnenje Pooblaščenec utemeljuje tudi s
- členom ZZZDR, ki med drugim določa, da so starši dolžni svoje otroke vzgajati. V drugem odstavku istega člena pa zakon celo izrecno navaja, da so starši dolžni po svojih močeh skrbeti za šolanje in strokovno izobrazbo svojih otrok glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje. Pooblaščenec opozarja, da zakon tudi v tem členu navaja starše in ne tistega od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji. Zakon torej staršem nalaga dolžnost, da skrbijo za izobraževanje svojih otrok, kar po mnenju Pooblaščenca pomeni, da si morata oba starša aktivno prizadevati, da izpolnita zakonsko dolžnost.
- ZAKON O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV 2.
- Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (podlaga, vsebina in način uveljavljanja) Ena od možnih podlag za seznanitev staršev z vlogo za vrtec in njenimi obravnavami, je uveljavljanje pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (t.j. otrokovimi) v okviru zastopanja (kot dela izvrševanja roditeljske pravice). Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je konkretizirana v
- členu ZVOP-1, ki ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V tem okviru mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo: - omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; - potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; - posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, pri čemer se »izpis« razume kot računalniški izpis iz računalniško vodene zbirke podatkov; - posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; - dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; - dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem; - pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Nekatere podrobnosti glede načina uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, so urejene v določbah
- člena ZVOP-
- V primeru, če upravljavec v predpisanem roku ne ugodi zahtevi prosilca, niti mu pisno ne pojasni, zakaj mu tega ne bo omogočil, se, na podlagi četrtega odstavka
- člena ZVOP-1, šteje, da je zahtevo prosilca zavrnil. V tem primeru ima prosilec, na podlagi
- člena ZInfP, pravico pritožbe na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju Pooblaščenec). Po tem pa je po
- členu ZVOP-1 zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem. V skladu z ZZZDR preide ta pravica na starše, če so otroci mladoletni, ker mladoletne otroke zastopajo starši (so njihovi zakoniti zastopniki – ZZZDR, prvi odstavek
- člena). Če roditeljska pravica pripada obema staršema, sta oba starša tudi zakonita zastopnika svojega otroka, v kolikor pa je roditeljska pravica enemu izmed staršev odvzeta, pa v skladu z odvzeto roditeljsko pravico, ta starš tudi ni več zakoniti zastopnik otroka. Na podlagi zgornjih navedb se torej po mnenju Pooblaščenca starši lahko seznanijo z osebnimi podatki svojih otrok, v kolikor in dokler so nosilci roditeljske pravice. Temeljno pravilo torej je, da lahko pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki uveljavlja posameznik sam ali pa jo zanj uveljavlja zakoniti zastopnik (starši ali skrbnik) oziroma drug zastopnik po pooblastilu. Zastopanje pomeni nastopanje v pravnem prometu (izjavljanje pravno relevantne volje) v imenu in na račun zastopanega oziroma skrb za uresničevanje zastopančevih pravic in dolžnosti ter pravnih koristi. Razlog za potrebo po zastopanju je otrokova poslovna nesposobnost in omejena poslovna sposobnost. Poslovna sposobnost pomeni pravno priznano možnost, da oseba sama vstopa v pravna razmerja (sklepa pravne posle) oziroma sama izjavlja pravno relevantno voljo (t.j. izjava volje ima pravne učinke). Po splošni ureditvi, je mladoletnik do
- leta starosti popolnoma poslovno nesposoben. Z dopolnjenim
- letom starosti mladoletnik pridobi omejeno poslovno sposobnost, ki omogoča, da mladoletnik lahko sam sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače; za veljavnost teh poslov je potrebna odobritev staršev, če so tako pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje, ali če so takšni, da lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti (
- člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). K zgornjim navedbam je potrebno dodati, da lahko mladoletnik pridobi popolno poslovno sposobnost še pred
- letom starosti, če sklene zakonsko zvezo ali postane roditelj. Ker je postopek po
- čl. ZVOP-1 procesno vezan na zahtevo prosilca vam, v kolikor bi se želeli seznaniti z osebnimi podatki, ki se nanašajo na vašega otroka, pojasnjujemo, da se morate na upravljavca (vrtec) obrniti s pisno zahtevo, v kateri zahtevajte seznanitev z lastnimi osebnimi podatki tako kot to predvideva ZVOP-
- V primeru, da od upravljavca v zakonsko določenem roku ne boste prejeli odgovora oz., da bo vašo zahtevo vrtec zavrnil, pa imate pravico do pritožbe na naš organ, ki jo lahko vložite tudi na obrazcu, ki je dostopen na naši spletni strani: www.ip-rs.si. Šele na tej podlagi bi Pooblaščenec v ugotovitvenem postopku lahko presojal, ali so izpolnjeni pogoji za seznanitev z vlogo za vrtec oziroma njeno vsebino.
- ZAKON O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU Pooblaščenec neodvisno od navedb v
- točki tega dopisa pojasnjuje, da želene informacije lahko zahtevate tudi v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), ki v
- členu ureja pregled dokumentov, obvestila o poteku postopka in dostop do informacij javnega značaja. Stranke v postopku imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpisom. To pravico ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Iz navedenega lahko logično sklepamo, da imajo pravico seznaniti se z dokumenti zadeve stranke postopka (pa tudi njihov zakoniti zastopnik, začasni zastopnik in pooblaščenec) ter stranski udeleženci (ti imajo v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka). Pravica se lahko nanaša samo na pregled dokumentov zadeve, ali pa, če stranka to želi, tudi na prepis oziroma preslikavo omenjenih dokumentov (na strankine stroške). Zakon posebej določa, da se za dokument zadeve, o kateri teče upravni postopek, štejejo tudi podatki iz informatiziranih evidenc ter drugi podatki in zapisi v elektronski obliki. Dokumenti zadeve so torej lahko v fizični ali elektronski obliki. Pravico seznaniti se z dokumenti zadeve ter te dokumente prepisati ali preslikati ima tudi oseba, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Zakon v zvezi s to pravico opredeljuje obstoj pravne koristi kot pogoj za vpogled v dokumente zadeve, podobno kot v zvezi s pravico stranskega udeleženca, da se udeleži upravnega postopka (v
- členu ZUP). V tem primeru je namreč obstoj pravne koristi pogoj za udeležbo v upravnem postopku. Stranski udeleženec se torej želi udeležiti upravnega postopka zato, ker želi s tem zavarovati neko svojo pravno korist (ta pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist). V obravnavanem primeru pa želi zainteresirana oseba pregledati (in prepisati ali preslikati) dokumente zadeve zato, ker bi od tega imela neko pravno korist. Tudi v tem primeru je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Zainteresirana oseba mora izkazati verjetnost, da bo od vpogleda v dokumente zadeve imela pravno korist. Organ, ki vodi postopek, lahko od zainteresirane osebe zahteva, da obstoj svoje pravne koristi obrazloži pisno ali ustno na zapisnik. Pooblaščenec poudarja, da v primeru sklepa o zavrnitvi zahteve za vpogled v želene informacije v skladu z ZUP, Pooblaščenec ni pristojen pritožbeni organ. V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026