Vpogled v podatke o finančnem poslovanju samostojnega podjetnika - IPRS

Vpogled v podatke o finančnem poslovanju samostojnega podjetnika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.12.2006 Številka: 0712-422/2006/2 Kategorije:Razno --> Kategorije: Razno Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2006 prejel vaše e-sporočilo, v katerem nas v zvezi z zbirko_____ podjetja ________ sprašujete: Ali ne gre morebiti za kršitev varstva osebnih podatkov, saj lahko vsak uporabnik zbirke ______ vpogleda v podatke o finančnem poslovanju samostojnega podjetnika, ki je fizična in ne pravna oseba. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
8. Uvodno1.1 Opredelitve pojmovUvodoma je potrebno pojasnilo o relevantni ureditvi v ZVOP-1, kjer v
9. členu najdemo naslednje opredelitve pojmov, ki so pomembni za razumevanje vašega primera: - Osebni podatek pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa; - Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno; - Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Glede na določbo prvega odstavka
10. člena ZVOP-1, se osebni podatki v javnem sektorju (npr. sodišče, ki vodi sodni register) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1 v prvem odstavku
11. člena določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor spadajo tudi bonitetna podjetja) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je obdelava določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. 1.2 Zbirka ____ in način pridobivanja podatkov Storitev ____ predstavlja eno izmed komercialnih orodij za vpogled v poslovanje in boniteto slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov (bilance stanja, izkazi poslovnega izida in drugi ekonomski kazalniki, blokade TRR, začetki stečajnih postopkov, bonitetne ocene itd.). Podatki v bonitetnih zbirkah se zbirajo iz javno dostopnih virov - javnih evidenc (npr. sodni register, evidence Banke Slovenije, evidenca FI-PO Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, delniške knjige pri Klirinško depotni družbi) in drugih virov (npr. uradni list RS, mediji, borze vrednostnih papirjev, oglasne deske sodišč), pri čemer se tako zbrane podatke obdela na način, ki uporabnikom nudijo dodano vrednost. 1.3 Status samostojnega podjetnik posameznikaSamostojni podjetnik posameznik (s.p.) je, glede na veljavno statusno pravno ureditev gospodarskih subjektov, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. S.p. ni pravna oseba in tudi ni gospodarska družba, je pa nosilec gospodarskega podjema, »imetnik« podjetja in zato enakovreden gospodarski subjekt nasproti npr. gospodarskim družbam.
12. Utemeljitev dopustnosti obdelave (osebnih) podatkov2.1 Dvojni položaj oziroma dvojna vloga samostojnega podjetnikaSkladno z opredelitvijo samostojnega podjetnika v točki 1.3, je potrebno ločiti fizično osebo kot zasebnika oziroma kot gospodarski subjekt, ter isto fizično osebo, kot od gospodarskega podjema ločenega posameznika.Razlikovanje je utemeljeno tudi v Zakonu o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZPlaP), ki v prvem odstavku
13. člena določa, da so podatki o transakcijskih računih pravnih oseb, zasebnikov v delu, ki se nanaša na njihovo dejavnost, in drugih imetnikov, ki niso fizične osebe, javni in jih lahko pridobi vsak, ne da bi moral za to izkazati pravni interes. Ti podatki so dostopni tudi na spletni strani Banke Slovenije. Zasebnik je po definiciji
14. točke
15. člena ZPlaP fizična oseba, ki opravlja dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi. ZPlaP in pravna teorija torej razlikujeta med fizičnimi osebami, ki niso zasebniki, in fizičnimi osebami, ki so zasebniki; obeh vlog ni mogoče enačiti, ker gre za dve samostojni in neodvisni vlogi. (prim. tudi odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-84/03 in št. U-I-298/04) 2.2 Ali samostojni podjetnik kot gospodarski subjekt uživa varstvo po ZVOP-1 ZVOP-1 je sistemski in temeljni predpis s področja varstva osebnih podatkov, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Glede na omenjeno področje, ki ga ureja ZVOP-1 in definicijo posameznika v istem zakonu (gl. poglavje 1.1), varstvo osebnih podatkov uživajo le posamezniki. Omenjeno dejstvo pomeni, da javna objava bonitetnih in drugih podatkov o gospodarskih subjektih (gospodarske družbe, GIZ, zadruge, nekateri zavodi, s.p.-ji ipd.) ne predstavlja posega v sistem varstva osebnih podatkov po ZVOP-1, saj gospodarski subjekti ne uživajo varstva osebnih podatkov kot ga vzpostavlja ZVOP-1.Na podlagi povedanega lahko zaključimo, da samostojni podjetnik uživa varstvo po določbah ZVOP-1 in specialnih zakonov s področja varstva osebnih podatkov samo kadar nastopa kot fizična oseba v smislu posameznika po ZVOP-1, torej kot ne-gospodarski subjekt. 2.3 Ali gre za varovane osebne podatke v smislu ZVOP-1Kot izhaja iz navedb v prejšnjem poglavju, velika večina podatkov v bonitetni zbirki ne predstavlja osebnih podatkov. Res pa je, da zbirka ____ vsebuje tudi nekatere osebne podatke (npr. osebna imena in prebivališča ustanoviteljev ter zastopnikov gospodarskih družb in s.p.-jev) v smislu ZVOP-1, vendar ti ne predstavljajo kategorije varovanih osebnih podatkov. Razlog je v tem, da pravni red (predvsem predpisi s področja gospodarskega prava) tovrstne podatke v interesu pravne varnosti oziroma varnosti pravnega prometa opredeljuje kot javne. Tako se po pravilih registrskega prava npr. v sodni register obvezno vpisujejo osebno ime in bivališče ustanoviteljev ter zastopnikov posameznih gospodarskih družb. Obdelava omenjenih osebnih podatkov ima v tem primeru zakonsko podlago (Zakon o gospodarskih družbah ter Zakon o sodnem registru) kot jo zahteva določba prvega odstavka
16. člena ZVOP-1 (glej poglavje 1.1). Kljub zgornjim navedbam je potrebno opozoriti, da v okviru storitev kot sta ___ in ____ osebnih podatkov ustanoviteljev in zastopnikov ni dopustno obdelovati na način, ki bi uporabnikom omogočal iskanje po imenu in priimku. Že omenjeni Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 114/05 – UPB; ZSReg) v
17. členu omejuje načelo javnosti sodnega registra tako, da ne dopušča dostopa do podatkov, ki niso vezani na posamezen subjekt vpisa, četudi je takšen dostop v centralni informatizirani bazi sodnega registra tehnično (programsko) mogoč. Poleg tega ne dopušča iskanja po registru na način, ki bi posamezniku omogočal ugotovitev ali je določena oseba ustanovitelj (družbenik) v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je ustanovitelj (družbenik) oziroma ali je določena oseba član uprave ali nadzornega sveta v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je član uprave ali nadzornega sveta. Res je, da ZSReg ne zavezuje neposredno bonitetnih podjetij, vendar je potrebno upoštevati, da gre pri vzpostavitvi in ažuriranju dela zbirk _____ in ____ za t.i. ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki jo ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Ponovna uporaba pa po določbah
18. člena ZDIJZ ni mogoča, kadar informacija javnega značaja (tudi če je sicer objavljena v javni knjigi) vsebuje osebne podatke katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatki iz javne knjige se lahko skladno z določbami
19. člena Ustave RS ter določbami
20. člena ZVOP-1 uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen ali določljiv. Glede na to, da je sodni register javna knjiga, to pomeni, da se osebni podatki iz sodnega registra lahko uporabljajo le za namene, za katere so bili zbrani, to je za namene, ki so določeni ali določljivi v ZSReg ali kakšnem drugem zakonu. Določbe ZSReg dajejo gospodarski družbi ___________ ter ostali javnosti zakonsko podlago le za to, da si lahko iz navedenih zbirk pridobijo tiste podatke, za katere je določeno, da so javni. Tako pridobljene podatke je ob upoštevanju določb
21. člena ZVOP-1 za tem dovoljeno obdelovati le za določene in zakonite namene, to je za namene, ki so izrecno določeni v zakonu. Namen zbiranja in nadaljnje obdelave osebnih podatkov mora biti torej določen v zakonu, kar pomeni, da bi gospodarska družba osebne podatke iz javno dostopnih zbirk osebnih podatkov lahko zbirala le za namene združevanja, urejanja, prilagajanja in shranjevanja v novih zbirkah osebnih podatkov. Za namene nadaljnjega razkrivanja, sporočanja, širjenja in dajanja na razpolago drugim uporabnikom osebnih podatkov (t.j. na način, ki bi omogočal iskanje po imenu in priimku) pa bi se to smelo izvajati le v primeru, če bi bila takšna obdelava izrecno določena v katerem od področnih zakonov. Kot pa je razvidno iz ZSReg, ta ne vsebuje takšnih določb, prav tako pa jih ni zaslediti v drugih področnih zakonih.Lepo vas pozdravljamo,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026