Vpogled v podatke o izdanh lečah pri optiku - IPRS

Vpogled v podatke o izdanh lečah pri optiku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.10.2007 Številka: 0712-866/2007/5 Kategorije:Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 24.09.2007 prejel vašo vlogo, ki ste jo naslovili »pritožba zaradi kršitve pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki«. V njej navajate, da ste se dne 10.09.2007 osebno oglasili v optiki ..., kjer ste prosili, naj vam posredujejo podatke o lečah in očalih iz leta 2003 iz vaše kartoteke, ki je nastala v zvezi z vašimi okulističnimi pregledi pri dr. ... v tej optiki. Navajate, da so v optiki našli podatke o očalih, ki ste jih pri njih kupili v letu 1999 in stari naslov, ki se je medtem že dvakrat spremenil, glede leč pa nič. Podatke o lečah naj bi hranili leto in pol, nato pa dokumentacijo vrgli stran. V zvezi s tem vas zanima:
3. Ali obstaja zakon, kako dolgo je treba hraniti tovrstno dokumentacijo o stranki oziroma bolniku?
4. Ali imate pravico do vpogleda in prepisa svojih lastnih zdravstvenih podatkov, če še obstajajo in predvsem, ali bi le – ti morali obstajati?
5. Ali je prav, da optike služijo na račun ljudi? Zakaj v zdravstvenih domovih in bolnišnicah skoraj ni več okulističnih pregledov, optike pa zavajajo ljudi z razlago, da je na primer pregled za očala brezplačen, za leče pa ne? Na osnovi česa ne? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
6. točke prvega odstavka
7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
9. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo v okviru meritev vida v optikah, ne predstavljajo zbirk s področja zdravstvenega varstva. Rok hrambe tovrstnih podatkov z zakonom ni urejen, zato je pri opredelitvi roka hrambe treba izhajati iz načela sorazmernosti – upravljavec lahko določene osebne podatke hrani samo tako dolgo, dokler jih potrebuje za namen, zaradi katerega so bili zbrani. Ker so bili vaši osebni podatki pri optiki ... zbrani za določen namen – nakup pripomočka za korekcijo vida, upravljavec po izpolnitvi tega namena nima več podlage, da bi te podatke hranil, zato je ravnal pravilno, ko jih je uničil.
10. V primeru, ko upravljavec razpolaga z zbirko osebnih podatkov, ki se nanaša na posameznika, ima ta, upoštevaje
11. in
12. čl. ZVOP-1, pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Posameznik lahko v te podatke vpogleda, jih prepiše ali kopira, lahko zahteva informacije komu so bili posredovani ter vsa druga potrebna pojasnila v zvezi z obdelavo njegovih osebnih podatkov. O b r a z l o ž i t e v: Zakon o zdravstveni dejavnosti (Ur.l. RS, št. 23/05, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZDej) v
13. čl. definira zdravstveno dejavnost na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost. Zdravstvena dejavnost na sekundarni ravni obsega specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost. Zdravstvena dejavnost na terciarni ravni obsega opravljanje dejavnosti klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov ter drugih pooblaščenih zdravstvenih zavodov. Kot posebna specialistična dejavnost se na sekundarni in terciarni ravni opravlja socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstveno-ekološka dejavnost. Iz navedenega izhaja, da je v praksi potrebno razlikovati specialistične okulistične preglede, ki jih kot zdravstveno dejavnost izvajajo specialistične ordinacije, od meritev vida, ki jih izvajajo optiki z namenom meritve dioptrije za očala ali kontaktne leče, pred nakupom izdelkov za korekcijo vida. Meritve vida pri optikih tako ne spadajo v okvir izvajanja zdravstvene dejavnosti po ZZDej. Iz navedenega tudi sledi, da tako zbrani podatki ne predstavljajo zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva. Do podobnega rezultata pridemo tudi z razlago določb Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur.l. RS, št. 65/2000, v nadaljevanju ZZPPZ). Le – ta definira zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki jih vodijo, uporabljajo in medsebojno izmenjujejo pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost. Vrste in vsebina posameznih zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva, njihov namen, obdobna poročila, kdo mora posredovati podatke in kdaj, upravljavec zbirke, način dajanja podatkov in čas hranjenja podatkov, so opredeljeni v Prilogi, ki je sestavni del tega zakona. Z vpogledom v predmetno Prilogo je Pooblaščenec tako ugotovil, da zbirke podatkov v zvezi z meritvami vida pri optikih niso zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki se vodijo na podlagi ZZPPZ. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Izhajajoč iz ugotovitve, da na tem področju ni specialnega zakona, ki bi urejal zbirke osebnih podatkov s področja optične dejavnosti, je pri opredelitvi roka hrambe potrebno izhajati iz načela sorazmernosti, ki ga določa
14. člena ZVOP-
15. Osebni podatki, ki se obdelujejo, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Navedeno pomeni tudi, da mora upravljavec, ko je izpolnjen namen, zaradi katerega so bili osebni podatki zbrani, te podatke uničiti, saj jih ne potrebuje več za namen, zaradi katerega so bili zbrani. S tem se preprečuje čezmerno in nesorazmerno obdelovanje osebnih podatkov, ki ni v skladu z ZVOP-
16. V predmetni zadevi je Pooblaščenec dne 25.09.2007 upravljavca – optiko ... seznanil z vašo pritožbo ter ga pozval, naj mu sporoči, ali razpolaga z zbirko osebnih podatkov, ki se nanaša na vas kot posameznico, ter katere podatke vodi v njej. Upravljavec je Pooblaščencu dne 08.10.2007 posredoval odgovor, iz katerega izhaja, da se vaši osebni podatki pri njem obdelujejo v Evidenci o kupcih ter v Evidenci o medicinskih pripomočkih, pri čemer se prva evidenca hrani 10 let, druga evidenca pa 2 leti. Iz navedenega sledi, da se podatki o dioptriji, o medicinskem pripomočku ter datum pregleda in kontrole, ki se vodijo v evidenci o medicinskih pripomočkih, pri upravljavcu hranijo 2 leti. Upravljavec tako s podatki o vaši dioptriji iz leta 2003 ne razpolaga, razpolaga pa z vašimi osebnimi podatki, ki se nahajajo v evidenci o kupcih. Upravljavec je odgovor posredoval tudi vam v vednost. Glede vašega vprašanja, ali bi upravljavec s predmetnimi podatki moral razpolagati, Pooblaščenec pojasnjuje, da je namen ZVOP-1 preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov ter da se v skladu s tem osebni podatki lahko obdelujejo (posredujejo, sporočajo, razkrivajo, zbirajo, uporabljajo ipd.) le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (
17. čl. ZVOP-1). Ob upoštevanju, da gre v konkretnem primeru za upravljavca, ki je del zasebnega sektorja, je upravljavec Pooblaščencu pojasnil, da so bili vaši osebni podatki zbrani na podlagi osebne privolitve. Pri tem je treba upoštevati, da je osebna privolitev posameznika v skladu s
18. točko
19. člena ZVOP-1 prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen. Izhajajoč iz tega gre zaključiti, da so bili vaši osebni podatki pri upravljavcu zbrani za določen namen - nakup pripomočka za korekcijo vida in da upravljavec po izpolnitvi tega namena nima več pravne podlage, da bi te podatke hranil, zato je ravnal pravilno, ko jih je uničil. V zvezi s tem gre tudi pojasniti, da v primeru, ko upravljavec dejansko razpolaga z zbirko osebnih podatkov (ne glede na obstoj pravne podlage), ki se nanaša na posameznika, ima ta pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Gre za ustavno pravico iz
20. odstavka
21. člena Ustave RS, ki določa, da je posamezniku zagotovljena pravica do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki), kot tudi pravica do sodnega varstva ob zlorabi lastnih osebnih podatkov. Ustavna pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je konkretizirana v ZVOP-
22. V okviru te pravice, ki je določena v
23. členu ZVOP-1, je upravljavec osebnih podatkov v prvi vrsti dolžan posamezniku omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov (
24. točka
25. odstavka
26. člena ZVOP-1). Posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, ima pravico v te podatke vpogledati, jih prepisati ali kopirati. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan tudi potrditi, ali se podatki v zvezi s posameznikom obdelujejo ali ne (
27. točka
28. odstavka
29. člena ZVOP-1). Pri tem je dolžan upravljavec posamezniku posredovati tudi seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen (
30. točka
31. odstavka
32. člena ZVOP-1). Prav tako je upravljavec osebnih podatkov posamezniku dolžan dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem (
33. točka
34. odstavka
35. člena ZVOP-1). Postopek seznanitve posameznika z lastnimi osebnimi podatki ureja
36. člen ZVOP-
37. Iz navedenega člena izhaja, da postopek temelji na zahtevi posameznika, pri čemer je upravljavec vezan na to zahtevo in mora posamezniku omogočiti takšno vrsto seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, kot jo ta zahteva. Posameznik mora torej v zahtevi natančno opredeliti, kakšno vrsto seznanitve zahteva, pri čemer ima na razpolago tiste vrste seznanitev, ki so navedene v
38. odstavku
39. člena ZVOP-
40. V primeru, če upravljavec v predpisanem roku ne ugodi zahtevi prosilca, niti mu pisno ne pojasni, zakaj mu tega ne bo omogočil, se na podlagi
41. odstavka
42. člena ZVOP-1 šteje, da je zahtevo prosilca zavrnil. V tem primeru ima prosilec, na podlagi
43. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), pravico pritožbe na Informacijskega pooblaščenca. Pritožba, določena v
44. čl. ZInfP, vsebuje dve vrsti pritožbe. V prvi vrsti gre za pritožbo, ki je usmerjena zoper pisno obvestilo upravljavca osebnih podatkov o razlogih, zaradi katerih posamezniku ni omogočil vpogleda, prepisa, kopiranja, izdaje potrdila, izpisa, seznama, informacij in pojasnila iz
45. odstavku
46. člena ZVOP-
47. V drugi vrsti pa gre za pritožbo, ki je usmerjena zoper molk upravljavca osebnih podatkov. Glede zadnjega dela vašega vprašanja, Pooblaščenec ugotavlja, da v tem delu ni pristojen za podajo mnenja, saj sme Pooblaščenec, v skladu z načelom zakonitosti, ravnati samo v okviru svojih pooblastil, za katera ima neposredno podlago v
48. členu Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP). Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026